Zahtevek mora pravni subjekt predložiti najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev presegla 50.000 EUR.
Identifikacijsko številko za DDV mora davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.
Davčni zavezanec, ki preseže znesek obdavčljivega prometa 50.000 EUR, mora že od prve dobave, s katero preseže to vrednost, obračunati DDV. Za dobave blaga, opravljene v vmesnem obdobju (od trenutka, ko preseže znesek 50.000 EUR in do trenutka izdaje identifikacijske številke za namene DDV), mora davčni zavezanec obračunavati DDV, vendar pa ga ne sme izkazati na računih, prav tako pa tudi nima pravice do odbitka DDV.
Če davčni zavezanec ugotovi, da bo v obdobju, v katerem mora davčni organ izdati identifikacijsko številko za DDV (najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka) verjetno že presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa, naj davčni organ na to dejstvo opozori.
Če je davčni zavezanec izdal račun in na njem ni izkazal DDV, pa je v skladu z navedenimi zakonskimi določbami DDV obračunal, lahko po pridobitvi identifikacijske številke za namene DDV v skladu z določbo 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost izdan račun popravi. To pomeni, da izdan račun brez DDV stornira in izda nov račun z DDV, s sklicevanjem na številko storniranega računa. Na njem prikaže pravilno obračunan DDV, da prejemnik tega računa lahko v skladu s pravili ZDDV-1 uveljavi odbitek DDV.
Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.
Gospodarska družba je dolžna vložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV najkasneje v mesecu, v katerem bo presegla znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev. Če zavezanec preseže navedeni znesek prej kot v 12 mesecih od pričetka delovanja, vloži zahtevek že v mesecu, v katerem je verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa.
Gospodarska družba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
Če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Unije, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
V tem primeru se lahko identificira samo kot pridobitelj, ter tako obračuna DDV od pridobitev in si hkrati lahko odbija DDV od pridobitev, če bo pridobljeno blago oziroma storitve uporabil za namene svojih obdavčenih ali zakonsko točno določenih oproščenih transakcij.
Opozarjamo še, da mora davčni zavezanec (pridobitelj) identifikacijsko številko za DDV pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov.
Novoustanovljeni poslovni subjekt mora k zahtevku priložiti tudi dokazila, da namerava opravljati dejavnost (npr.: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.), sicer se vloga šteje za nepopolno. Če je vloga nepopolna, davčni organ pozove davčnega zavezanca k dopolnitvi.
Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
V primeru novoustanovljenega poslovnega subjekta začne rok za izdajo identifikacijske številke za namene DDV pri vlogah, oddanih preko portala e-VEM, teči z dnem vpisa davčnega zavezanca v poslovni/sodni register, pod pogojem, da so zahtevku priložena tudi dokazila o nameravanju opravljanja dejavnosti.
V primeru že delujočega poslovnega subjekta, ki opravlja ekonomsko dejavnost, začne ta rok teči z dnem oddaje vloge preko portala e-VEM.
Če delodajalec želi javno objavo prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje in/ali se odloči za sodelovanje z Zavodom pri iskanju kandidatov ali če želi izdajo pisnega soglasja o obstoju ustreznih oseb pred vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev tujca, podatke o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela Zavodu lahko sporoči na tri načine:
na portalu e-VEM – oddajo sporočila opravi državljan sam ali pa storitev opravi referent na točki VEM, oddaja sporočila je možna tudi, če gospodarska družba še ni vpisana v register,
preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si,
posreduje sporočilo na obrazcu 0,48, ki si ga lahko v dveh izvodih natisne s spletne strani Zavoda. Izpolnjen obrazec lahko delodajalec odda osebno ali ga pošlje po pošti območni službi Zavoda oziroma njenemu uradu za delo, ki je v vsaki upravni enoti.
Vse delodajalce, ki zaposlujejo nove delavce, Zakon o delovnih razmerjih obvezuje, da prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objavijo. Za javno objavo se šteje tudi objava, ki jo izvede Zavod RS za zaposlovanje. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela pa določa, da morajo pri Zavodu RS za zaposlovanje vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države.
Zakon o delovnih razmerjih določa najkrajši rok za prijavo. Le-ta ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Zgornje meje zakon ne določa. Če delodajalec želi napotovanje ustreznih kandidatov iz evidence brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, priporočamo določitev najmanj 8 dnevnega roka, tako da bo Zavod lahko kvalitetno izpeljal vse postopke napotovanja. V primeru iskanja kandidatov iz območja držav članic EU in EGP priporočamo 30 dnevni rok. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi.
V primeru če delodajalec, potem ko je sporočilo že poslal, ugotovi, da je navedel napačne podatke in bi to rad popravil, lahko po telefonu (01 47 90 283) pokliče dežurno referentko za sprejem in potrjevanje prostih delovnih mest na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje, ki bo sporočilo ustrezno popravila, vendar le, če prosto delovno mesto še ni bilo objavljeno. Zavod lahko kontaktira tudi po elektronski pošti: ePD@ess.gov.si ali preko kontaktnega centra (080 20 55).
V nasprotnem primeru lahko delodajalec podatke spremeni šele po preteku roka za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delovno mesto. Lahko pa sporočilo razveljavi in posreduje novo.
Zavod RS za zaposlovanje potrdi sporočilo, poslano preko portala eVEM oziroma preko eStoritev ZRSZ še isti dan, če je bilo poslano v ponedeljek, torek ali četrtek do 13. Ure, v sredo do 15. ure in v petek do 11. ure. V primeru, da je Zavod prejel sporočilo kasneje, bo le-to praviloma potrdil in mu dodelil registrsko številko naslednji dan. Delodajalec bo takoj po potrditvi prejel obvestilo o registrski številki in o datumu objave na svoj elektronski naslov. Zavod objavlja prosta delovna mesta vsak delovni dan.
V računalniški aplikaciji Zavoda RS za zaposlovanje, v katero lahko delodajalec dostopa preko eStoritev s pomočjo matične številke in gesla (prvič se je potrebno registrirati), lahko v opciji Pregledi in izpisi pregleda vsa potrjena sporočila, ki jih je posredoval na kateri koli način (eVEM, eStoritve ZRSZ, natisnjeni obrazec) v zadnjih dveh letih, in si jih tudi izpiše.
Status nam pove, kakšno je trenutno stanje posamezne prijave prostega dela, s tem pa tudi ali je spreminjanje, podaljševanje ter razveljavitev še mogoča.
Čaka na objavo > prijavljeno prosto delo čaka na objavo.
V objavi > prijavljeno prosto delo je objavljeno v prostorih in na spletnih straneh ZRSZ (posredovano tudi medijem, če je delodajalec želel objavo v medijih).
Aktiven, podaljšanje je mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo manj kot tri mesece, zato je podaljšanje ali sprememba mogoča.
Neaktiven, podaljšanje ni več mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo več kot tri mesece, zato podaljšanje ali sprememba prijave prostega dela ni več mogoča. Delodajalec mora prijaviti novo prosto delovno mesto oziroma vrsto dela.
Zaseden > na prijavljeno prosto delo je delodajalec že zaposlil delavca (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje / obrazec M-1). Podatke iz ZZZS Zavod pridobi dnevno.
Storno > prijavljeno prosto delo je delodajalec razveljavil.
Izbranega delavca lahko v vsa zavarovanja na ZZZS prijavi delodajalec preko portala eVEM. Lahko pa delodajalec izpolni ustrezen obrazec M. Priložitev fizičnega obrazca oziroma potrdila, ki ga je Zavod RS za zaposlovanje delodajalcu poslal po elektronski pošti v priponki, ni več obvezna.
Spremembe delovnega časa ni možno sporočiti z obrazcem M-3. Ta sprememba se sporoči z odjavo iz zavarovanja (obrazec M-2) in novo prijavo v zavarovanje (obrazec M1). Pri odjavi se kot vzrok prenehanja zavarovanja izbere šifro 17.
Če delavec ne potrebuje več delovnega dovoljenja, ker je pridobil pravico do prostega dostopa na trg dela, se sprememba sporoči z obrazcem M-3, in sicer tako, da se v postopku izpolnjevanja tega obrazca na portalu e-VEM briše številko delovnega dovoljenja. Pri tem se v opombe vpiše pravno podlago, na podlagi katere je tujec pridobil pravico do prostega dostopa na trg dela (npr. 4. tč. 2. odst. 9. čl. ZZDT-1).
Če je prišlo do prenosa podjetja, mora delodajalec prenosnik delavce odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj. To naredi z obrazcem M-2, kjer kot vzrok prenehanja zavarovanja izbere šifro 18. Odjavi iz zavarovanj ni potrebno priložiti nobenih dokazil. Pri tem je pomembno, da če želi delodajalec prenosnik te odjave izvesti prek portala e-VEM, mora to izvesti pred izbrisom družbe iz sodnega registra oz. Poslovnega registra Slovenije (če bo seveda družba izbrisana). Odjave iz zavarovanja je možno vložiti osem dni pred datumom prenehanja zavarovanja.
Delodajalec prevzemnik pa mora prevzete delavce prijaviti v obvezna socialna zavarovanja. To stori z obrazcem M-1, kjer v opombe vpiše, da gre za prevzem delavcev ali navede samo določbo zakona (75. člen ZDR-1 oz. 152. ali 153 člen ZJU, če gre za javne uslužbence). Prijavi ni potrebno prilagati pogodb o zaposlitvi.
Od 1.2.2008 dalje je sodni register del Poslovnega registra Slovenije zato se hkrati z vpisom v sodni register izvede tudi vpis v Poslovni register Slovenije. O vpisu v sodni register izda sodišče sklep, o vpisu v Poslovni register Slovenije pa AJPES izda Obvestilo o vpisu. Oba dokumenta se po vpisu v register pošljeta na poslovni naslov poslovnega subjekta ali drug naslov za vpročanje.
Vpogled v podatke sodnega registra je mogoč na spletnem portalu AJPES, prek aplikacije ePRS.
Hkrati je omogočen vpogled še v dodatne podatke, ki se vodijo samo v Poslovnem registru Slovenije (podatke o glavni in drugih dejavnostih, razvrstitvi po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev, poreklu ustanovitvenega kapitala, vrsti lastnine, transakcijskih računih, kontaktni podatki, velikost RS) in sicer prek povezave "Prikaži osnovni pregled", ki se nahaja pod osnovnimi podatki o poslovnem subjektu.
Dejavnost poslovnega subjekta se od 1.2.2008 dalje ne vpisuje več v sodni register temveč samo v Poslovni register Slovenije. Vendar se v Poslovni register Slovenije vpišejo samo dejavnosti, ki jih poslovni subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del poslovanja poslovnega subjekta.
Predlog za vpis spremembe glavne ali druge dejavnosti v Poslovni register Slovenije se lahko vloži na katerikoli točki VEM, ob predpostavki, da je dejavnost vpisana v aktu o ustanovitvi ali v družbeni pogodbi.
Če dejavnost še ni vpisana v aktu o ustanovitvi ali družbeni pogodbi je potrebno hkrati spremeniti tudi akt oziroma družbeno pogodbo. V tem primeru se predlog za spremembo akta oziroma družbene pogode in spremembo dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije lahko vloži na točki VEM, če:
- gre za enoosebno d.o.o., ki vodi elektronsko knjigo sklepov in
- gre za več-osebno d.o.o., ki ima družbeno pogodbo sestavljeno v VEM obliki.
V vseh ostalih primerih je predlog za spremembo treba vložiti pri notarju.
VEM oblika akta o ustanovitvi ali družbene pogodbe pomeni, da je sestavljen na vnaprej predpisanem obrazcu, ki vsebuje le obvezne (nujne) sestavine kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah. Če želijo družbeniki v akt o ustanovitvi oziroma družbeno pogodbo vpisati dodatne podatke ali dogovore, mora biti le-ta v obliki notarskega zapisa.
Če je akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklenjena v VEM obliki je mogoče predlog za nekatere spremembe podatkov o d.o.o. (firma in skrajšana firma, sedež, dejavnost, podatki o zastopnikih) vložiti na točki VEM, ki storitve opravlja brezplačno. Če je akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa pa je predlog za spremembe podatkov mogoče vložiti samo pri notarju.
Vsi sklepi, ki jih izda sodišče v postopkih vpisa v sodni register in javne listine na podlagi katerih je sodišče odločilo o vpisu, so objavljene na spletnem portalu AJPES, vpogled v dokumente je mogoč prek aplikacije eObjave. Prek aplikacije eObjave je mogoč tudi vpogled v Zbirko listin sodnega registra, v kateri so listine na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva v sodni register in listine za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču in vložijo v zbirko listin.
Predlog za vpis poslovnega subjekta v sodni register, ki ni organiziran kot d.o.o. se lahko vloži pri notarju. Predlog za vpis d.o.o. v sodni register se lahko vloži:
prek portala e-VEM (od doma), če gre za vpis enoosebne d.o.o. Ustanovitelj mora imeti kvalificirano digitalno potrdilo s katerim predlog podpiše.
na točki VEM, če je ustanovitveni kapital v celoti vplačan v denarju in če se akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklene v VEM obliki. Pri enoosebni d.o.o. mora biti izpolnjen še pogoj, da želi družbenik voditi elektronsko knjigo sklepov.
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko v Republiki Sloveniji ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba, ki izjavi, da ni v kapitalu nobene druge družbe udeležena z več kot 25 odstotki oziroma, da imajo vse kapitalske družbe,v kapitalu katerih je udeležena z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Davčno izjavo morajo osebno podpisati vsi družbeniki. Predlog za ustanovitev lahko vloži tudi pooblaščenec, če ima uradno overjeno pooblastilo za izvedbo postopka. Ob ustanavljanju morajo družbeniki zagotoviti osnovni kapital v minimalni višini 7.500 EUR. Maksimalno število družbenikov je 50, minimalni posamični vložek pa znaša 50 EUR.
Na točko VEM morajo priti vsi družbeniki in zastopniki in zastopnik pravne osebe (če je družbenik pravna oseba). S seboj morajo družbeniki prinesti veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali drugo veljavno listino za ugotovitev istovetnosti) in potrdilo o vplačilu ustanovitvenega kapitala. Tujec (fizična ali pravna oseba) tudi slovensko davčno številko. Pooblaščenec mora imeti overjeno pooblastilo za opravljanje postopka.
Priporočljivo je imeti tudi spisek dejavnosti, ki jih bo družba opravljala.
Družbeniki d.o.o. morajo v svojem podjetju imenovati vsaj eno poslovodno osebo (direktorja). Lahko pa imenujejo tudi več zastopnikov (direktorjev ali prokuristov).
Zastopnik mora podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo.
Firma je ime s katerim družba posluje. Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, če je vpisana v sodni register. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo oziroma skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register.
Firma d.o.o. mora vsebovati naslednje obvezne sestavine:
označbo, ki nakazuje dejavnost družbe,
navedbo pravnoorganizacijske oblike družbe (d.o.o.).
Skrajšana firma mora vsebovati vsaj:
sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako pravnoorganizacijske oblike (d.o.o.)
Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb.
Tujec, ki ni vpisan v centralni register prebivalstva in tuja pravna oseba, ki nima matične številke (ni vpisana v Poslovni register Slovenije), želi pa se vpisati v sodni register kot družbenik, zastopnik ali član organa nadzora, mora pred vpisom v sodni register pridobiti slovensko davčno številko.
Davčno številko pridobi na krajevno pristojnem davčnem uradu.
Predlogu za vpis d.o.o. v sodni register je potrebno priložiti naslednje listine:
akt o ustanovitvi/družbeno pogodbo,
davčno izjavo družbenika,
sklep o imenovanju zastopnikov,
izjava zastopnika (strinjanje vsakega zastopnika posebej, da nastopi funkcijo direktorja ali prokurista), sklep o določitvi poslovnega naslova, potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala.
Nameravana firma je firma, ki jo bodoči družbeniki želijo uporabiti za poimenovanje družbe. Družbeniki z vpisom nameravane firme v sodni register rezervirajo firmo za družbo, ki jo bodo ustanovili kasneje. V bistvu gre za rezervacijo firme s strani družbenikov. Pri uporabi imena firme ima prednost tista družba, katere firma je bila prej vpisana v register. Varstvo (rezervacija) nameravane firme je časovno omejena in preneha z iztekom enega leta od vpisa nameravane firme v sodni register.
Predlog za vpis nameravane firme v sodni register se lahko vloži na točki VEM.
Na točki VEM se za d.o.o. lahko vloži predlog za vpis naslednjih sprememb podatkov v sodni register.
za enoosebno d.o.o. se lahko vloži predlog za spremembo firme, skrajšanje firme sedeža, dejavnosti, zastopnikov in poslovnega naslova, če družbenik vodi elektronsko knjigo sklepov.
za več-osebno d.o.o. se lahko vloži predlog za spremembo firme, skrajšane firme, sedeža in dejavnosti, če je družbena pogodba sklenjena v VEM obliki ter predlog za spremembo zastopnikov ali poslovnega naslova.
Sprememba sedeža pomeni spremembo kraja v katerem družba opravlja dejavnost (npr. prenos sedeža iz Ljubljane v Celje). Sprememba sedeža je hkrati sprememba družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi. Sklep o spremembi lahko sestavi in potrdi notar. Notarjevo sodelovanje pa ni obvezno. Vendar bo potrebno predlogu za vpis spremembe v sodni register, priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe s priloženim notarjevim potrdilom o skladnosti spremenjenih določb družbene pogodbe s sprejetim sklepom. Zato mora družbenik družbe, ki ima družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, urediti vpis spremembe sedeža s pomočjo notarja.
Ne, obe obliki knjige sklepov sta v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.
Obrazec fizične knjige sklepov založi notarska zbornica in jo fizično overi notar. Elektronsko knjigo sklepov notar overi na elektronski način, kar je mogoče opraviti tudi preko točke VEM.
Redni izpis izda sodišče, notar ali AJPES. Elektronsko podpisan izpis iz sodnega registra pa je dostopen na spletnem portalu AJPES prek aplikacije ePRS.
Predlog za vpis podružnice d.o.o. v sodni register se lahko vloži na katerikoli točki VEM. Predlog za vpis podružnice poslovnega subjekta, ki ni organiziran kot d.o.o. se lahko vloži pri notarju.
Predlog za vpis poslovne enote, ki se ne vpiše v sodni register ampak samo v Poslovni register Slovenije se lahko vloži na katerikoli točki VEM.
Predlog za vpis podružnice ali poslovne enote lahko vloži zakoniti zastopnik matične družbe (direktor ali poslovodja).
Od 1. 2. 2008 dalje je sodni register del Poslovnega registra Slovenije zato se vsaka sprememba podatkov v sodnem registru hkrati vpiše tudi v Poslovni register Slovenije.
Ne. Na točki VEM se lahko ustanovi samo družba z omejeno odgovornostjo druge družbe lahko predlog za vpis ustanovitve v sodni register vložijo samo pri notarju.
za overitev podpisa na izjavi zastopnika po drugem odstavku 255. člena ZGD-1, se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
za overitev podpisa o soglasju za imenovanje zastopnika, člana nadzornega sveta ali člana upravnega odbora se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
za potrditev knjige sklepov družbe z enim družbenikom znaša pristojbina 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
za sestavo predloga za vpis v sodni register znaša pristojbina 36,72 EUR + 7,34DDV = 44,06 EUR
za pregled vpisa v sodnem registru pred in po notarski storitvi znaša pristojbina skupaj 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
Poleg tega je stranka dolžna povrniti notarju:
izdatke v dejanski višini ali v pavšalni višini 2 % skupne cene storitve, z dodanim 1 % od presežka nad 459 EUR, če skupna cena storitve presega 459 EUR;
pisarniške stroške za izdelavo odpravkov in overjenih prepisov notarskih listin, za vsako stran 0,459 EUR (+ DDV).
pristojbino za overitev prepisov listin po tar. št. 16.8. (na primer overitev prepisa iz knjige sklepov, dovoljenje ATVP za spremembo statuta) v višini 2,295 EUR (+ DDV) EUR za vsako stran.
Ne vendar o tem načeloma odloča organ, pred katerim mora občan izkazati obstoj pravne osebe. če konkretni organ zahteva izpisek iz sodnega registra ga bo potrebno predložiti (npr. v tujini).
Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.
Da, poslovni subjekt z vsakim vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje ali sklep o vpisu) postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.
Da, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register in iz tega naslova mu pripadajo vse pravice in obveznosti, tudi plačevanje članarine.
Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, v tretjem členu.
Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.
Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.
Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.
Ko ste oddali vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja, bo le to prejela pooblaščena oseba, ki bo vodila postopek. V primeru, da vloga ne bo popolna oziroma bo potrebovala dodatne podatke, boste prejeli uradni poziv za dopolnitev. O vsakem takem pozivu boste obveščeni z uradno osebno pošto, vročeno v skladu z ZUP.
Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.
V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.
V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.
Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.
Spletni naslov http://evem.gov.si je namenjen vsem državljanom in ga lahko ga uporabljajo tudi referenti e-VEM.
Aplikacija na spletnem naslovu http://evem.sigov.si pa je dostopna samo tistim referentom e-VEM, ki so vključeni v omrežje državne uprave (HKOM). Tega naslova državljan od doma ne more uporabljati za vstop na portal e-VEM.
Samostojni podjetnik lahko registrira določeno dejavnost tudi, če v trenutku vpisa še nima izpolnjenih pogojev za njeno opravljanje, vendar pa ga mora referent VEM točke opozoriti, da je potrebno za opravljanje izbrane dejavnosti izpolniti vse pogoje, ki so predpisani s posebnimi predpisi in pridobiti vsa predpisana dovoljenja.
V postopkih vpisa v Poslovni register Slovenije lahko bodoči oziroma obstoječi samostojni podjetnik izbere, da sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije prejme po elektronski poti, in sicer v varni poštni predal.
Odprtje in uporaba varnega poštnega predala je za fizične osebe brezplačna. Podrobnejša navodila za odpiranje varnega poštnega predala za fizične osebe so dostopna na tej spletni strani.
Informacije o pogojih za opravljanje določene dejavnosti so objavljene na vstopni strani portala e-VEM, v rubriki Storitve, ki jih nudi portal e-VEM. Informacijo stranka dobi tudi v 4. koraku Vpisa podjetnika v PRS po izbrani dejavnosti, kjer se prikaže gumb Obrt ali Pogoj, kjer je v pomoč navedeno, ali se za posamezno izbrano dejavnost zahteva obrtno dovoljenje oziroma so predvideni še dodatni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.
Da, če bodoči podjetnik to želi, mora e-VEM referent vzeti od njega vzeti vse podatke in ga ne sme pošiljati na druge točke VEM. Če ima referent e-VEM težave, naj pokliče pomoč, ki je na razpolago s posameznega področja.
Za vložitev prijave za registracijo s.p.na točki VEM je obvezen osebni dokument in davčna številka. Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za vpis vloži od doma prek spletnega portala VEM.
Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek aplikacije ePRS – Kontrola fantazijskega imena. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti ali takšna firma že obstaja.
Zakon o gospodarskih družbah v 72. členudoloča, da firma samostojnega podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Zakon o gospodarskih družbah ne določa vrstnega reda navedenih sestavin.
Za firmo samostojnega podjetnika se uporabljajo tudi določbe 12. do 23. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki določajo, da mora biti firma v slovenskem jeziku ter, da se mora firma jasno razlikovati od vseh drugih firm. Če firma, ki jo želi registrirati s.p. ni ustrezna AJPES pošlje stranki zahtevek za dopolnitev prijave v katerem navede, katere sestavine firme niso ustrezne. Če stranka prijave v roku ne dopolni oziroma firme ne želi popraviti, AJPES vpis v Poslovni register Slovenijezavrne in o tem izda ustrezen sklep.
Pri določitvi firme je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o javni rabi slovenščine.
Način vročanja dokumentov je predpisan v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Dokumenti oziroma sklepi se vročajo na sedež podjetja oziroma na stalen naslov samostojnega podjetnika, pooblaščencu (zakonitemu zastopniku) ali pooblaščencu za vročanje.
Da, samostojni podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli točko VEM, kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem.
Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije velja določba 21. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki določa, da se lahko tujec registrira kot samostojni podjetnik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali prost dostop na trg dela.
Tujec ima prost dostop na trg dela, če izpolnjuje katerega izmed pogojev navedenihe v 9. členu ZZDT-1..
Bistveno je tudi, da ima tujec, ki se želi registrirati kot samostojni podjetnik slovensko davčno številko, ki jo pridobi z vpisom v Davčni register in EMŠO, ki jo pridobi z vpisom v Centralni register prebivalstva. Vlogo za vpis v Davčni register vloži na davčnem uradu. Na vlogi mora obvezno navesti, da davčno številko potrebuje za registracijo s. p., da davčni urad hkrati z vpisom v Davčni register uredi tudi vpis v Centralni register prebivalstva oziroma pridobitev EMŠO.
Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.
V skladu z določbami 33. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam. Lahko pa določi tudi zastopnika za primer smrti. Pooblastilo zastopniku za primer smrti velja od trenutka smrti podjetnika dalje, dedič podjetnika pa pooblastilo lahko vsak čas prekliče.
Za registracijo s.p. niso določeni nobeni pogoji glede izobrazbe. Vendar mora samostojni podjetnik pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma izpolnjevati pogoje, če so za dejavnost, ki jo želi opravljati, predpisani. Najpogosteje morajo samostojni podjetniki pridobiti obrtno dovoljenje, pridobitev le-tega je lahko pogojena tudi z izpolnjevanjem pogoja glede izobrazbe. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe, lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi tako, da zaposli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja oziroma ima obrtno dovoljenje.
Overjeno pisno pooblastilo (overjeno pri notarju ali pri upravni enoti) mora samostojni podjetnik predložiti le v primeru, če pooblasti drugo osebo za izvedbo postopka registracije.
Izdaja obvestila/potrdila o vpisu v Poslovni register Slovenije je brezplačna. Elektronski izpis iz Poslovnega registra Slovenije (to je elektronsko podpisan izpis v pdf obliki) se lahko natisne iz spletnega portala AJPES preko aplikacije ePRS, kjer se nahaja tudi natančen opis postopka prevzema e-izpisa.
Potrdilo o vpisu v Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike je mogoče pridobiti tudi na podlagi izpolnjene Naročilnice za izdajo potrdila o vpisu oziroma izpisa iz PRS. Izpolnjeno naročilnico se lahko pošlje kraj izpostavi AJPES po pošti ali po faksu, lahko pa se izpis naroči tudi osebno v izpostavi AJPES.
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah (poglavje Statusno preoblikovanje podjetnika, členi od 667 do 672) in sicer kot prenos podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.
- Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo
"Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo" pomeni, da se zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ustanovi nova kapitalska družba. V navedenem primeru se prenos opravi na podlagi enostranskega pravnega posla oziroma sklepa podjetnika o njegovem preoblikovanju. Pomembno je, da kapitalska družba pred preoblikovanjem ne obstaja in se torej ustanovi z namenom, da samostojni podjetnik nanjo prenese svojo dejavnost. Postopek prenosa poteka v več korakih:
1. korak: Obvestilo in sklep:
Samostojni podjetnik mora vsaj tri mesece pred preoblikovanjem na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki ter ob tem navesti tudi dan preoblikovanja iz s.p. v d.o.o.. V tem času mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o prenosu, ki mora vsebovati firmo in sedež s. p., izjavo o prenosu podjetja in vrednost s.p..
2. korak: Prenos dejavnosti in premoženja
S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje samostojnega podjetnika ter vse pravice in obveznosti samostojnega podjetnika v zvezi s podjetjem. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem samostojnega podjetnika.
3. Vpis v sodni register
Samostojni podjetnik mora vložiti predlog za vpis prenosa podjetja v sodni register. Predlogu za vpis prenosa mora priložiti sklep o prenosu podjetja in listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve nove družbe v register (akt o ustanovitvi nove družbe, v katerem je navedeno, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika, …). Predlog za vpis prenosa samostojni podjetnik vloži pri notarju, ki tudi overi vse potrebne dokumente. Registrski organ (sodišče) nato v sodni register hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. AJPES izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja, ki ga prejme neposredno od sodišča. Zato samostojni podjetnik v primeru preoblikovanja ne sme vložiti prijave za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.
- Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo
"Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo" pa pomeni prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je že bila ustanovljena. Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, z razliko, da mora samostojni podjetnik namesto sklepa o prenosu podjetja, s poslovodstvom prevzemne družbe skleniti pogodbo o prenosu podjetja. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu.
Z vpisom prenosa podjetnikovega podjetja v sodni register, samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost, s.p. preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev družbe.
AJPES izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja, ki ga prejme neposredno od sodišča. Zato samostojni podjetnik v primeru preoblikovanja ne sme vložiti prijave za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.
Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z veljavno zakonodajo vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Prijavo za izbris mora vložiti najmanj 15 dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.
Prijavo za izbris lahko vloži samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba. Če prijavo vloži pooblaščenec, mora imeti pisno pooblastilo podjetnika. Podpis pooblastitelja (podjetnika) mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti.
Prijavo za izbris vloži na eni izmed točk VEM.
Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za izbris vloži od doma prek spletnega portala VEM.
Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča osebno vročitev akta (sklepa) po uradni osebi AJPES, po pošti ali na elektronski način.
Osebno vročitev sklepa po uradni osebi AJPES, samostojni podjetnik izbere kadar izrecno želi takojšnjo vročitev sklepa. Samostojni podjetnik sklep osebno prevzame na eni izmed izpostav AJPES.
V skladu z določbami četrtega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot samostojni podjetnik.
Če dedič želi nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, mora v 3 mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložiti AJPES pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. AJPES v Poslovnem registru Slovenije opravi spremembo podatkov o firmi, podjetniku in davčni številki s.p..
Če dedič dejavnosti ne bo nadaljeval, mora predložiti AJPES pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. AJPES zapustnikov s.p. izbriše iz Poslovnega registra Slovenije. AJPES zapustnikov s.p. izbriše iz Poslovnega registru tudi v primeru, če dedič v trem mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju AJPES ne obvesti ali bo nadaljeval oziroma da ne bo nadaljeval z opravljanjem zapustnikove dejavnosti.
Za opravljanje dejavnosti mora samostojni podjetnik odpreti transakcijski račun (poslovni račun), ki ga uporablja samo za namene opravljanja dejavnosti.
Pri vnosu podatkov za izračun akontacije dohodnine se vnese zgolj predvidene prihodke, predvidene odhodke, vnese datum pričetka poslovanja in klikne gumb Izračunaj. Sistem samodejno izpolni ostala polja.
Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na točkah VEM oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so: Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register, Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig. V sistemu e-VEM so ti trije obrazci združeni v en obrazec.
Postopek oddaje davčnih obrazcev na točki VEM:
Če se podjetnik odloči, da bo oddal davčne obrazce na točki VEM, mora obvezno oddati prijavo za vpis dejavnosti v davčni register in davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig pa le, če želi, ker ga mora v skladu s predpisi oddati v 8 dneh po pričetku opravljanja dejavnosti, na kar ga mora referent VEM opozoriti.
V primeru, da podjetnik oddaja davčne obrazce na točki VEM, ki ni DURS, mora referent VEM podjetnika pred začetkom postopka seznaniti, da lahko obdeluje davčne podatke zaradi davčne tajnosti le, če ga podjetnik za to pooblasti.
Referent VEM mora ob predložitvi prijave za vpis v davčni register preveriti istovetnost osebe, ki prijavlja podatke za vpis v davčni register. Podjetnik mora na podlagi pravilnika predložiti na vpogled ali priložiti: osebno izkaznico ali potni list oziroma drugo listino, s katero lahko dokaže svojo istovetnost, listine, na katerih temeljijo ostali podatki, ki se vpisujejo v davčni register.
Roke za plačilo davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Po določbi 301. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.
Po določbah drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
Predhodna akontacija se po določbi tretjega odstavka 298. člena ZDavP-2 plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dnevih po dospelosti.
ZDavP-2 v 299. členu določa dva načina spremembe višine predhodne akontacije med davčnim letom, in sicer:
- z odločbo davčnega organa na podlagi zahteve davčnega zavezanca;
Po določbi prvega in drugega odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. O zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.
- z odločbo davčnega organa na podlagi postopka nadzora;
Če davčni organ v postopku nadzora v skladu s tretjim odstavkom 299. člena ZDavP-2 ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.
Registrirani s.p. prejme s strani DURS-a potrjen davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Zavezanci so dolžni obroke predhodne akontacije nakazovati na ustrezni podračun pristojnega davčnega urada oziroma izpostave ter navesti ustrezni sklic na številko. Informacijo o ustreznem podračunu in ustreznem sklicu na številko lahko zavezanci pridobijo na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi.
V 285. členu ZDavP-1 je določen izračun akontacije dohodnine v primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Tako je v prvem odstavku določeno, da v primeru, ko se davčna osnova od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine do dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodka, doseženega s posameznim poslom, plačniki davka predložijo obrazec REK-2a, ki je priloga 7 Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu.
V drugem odstavku je določeno, da v primeru, ko dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotovi davčni organ, na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov), je objavljen v Pravilniku o obrazcih napovedi za odmero akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 130/04). V napoved se vpišejo prihodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti pri osebi, ki ni plačnik davka, doseženi v trimesečnem obdobju. Zneska odhodkov se v napoved ne vpisuje, odhodki se zavezancu priznajo v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.
Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 298. člena določa, da davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko izkaže davčno osnovo v višini 0 EUR.
Zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje
Po veljavni zakonodaji je podjetnik dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje, ko prične opravljati dejavnost kot edini ali glavni poklic, in sam poskrbeti, da v skladu s predpisi ugotovi, kdaj ta obveznost nastopi. Ni pravne podlage, po kateri bi ga moral katerikoli organ o tem obveščati. ZPIZ ali ZZZS pa lahko, če v naknadnih postopkih preverjanja ali kako drugače ugotovita, da podjetnik ni zavarovan, pa bi moral biti, tudi izdata odločbo o obveznosti zavarovanja (lastnosti zavarovanca) za vse obdobje, v katerem je ta obveznost obstajala.
Referent lahko podjetniku razloži: kdaj je zavarovanje obvezno (pokojninsko in druga socialna zavarovanja), da ni mogoče opravljati dejavnosti brez zavarovanja na tej podlagi, če glede na okoliščine pri podjetniku ta dejavnost predstavlja njegov edini ali glavni poklic po 15. in 17. členu ZPIZ-1, kako naj podjetnik ugotovi, kdaj dejavnost opravlja "kot edini poklic" oziroma "kot glavni poklic". Podjetnika je treba tudi opozoriti na dolžnost rednega plačevanja prispevkov za socialno varnost in na posledice neplačevanja.
Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec pokojnine (starostne, invalidske, družinske ali državne) in isti dan ni imel zaposlenega delavca za opravljanje te dejavnosti, se mora v skladu s 178. členom ZPIZ-1 obvezno zavarovati. Takrat pridobi lastnost zavarovanca in se mu za čas, ko je obvezno zavarovan, izplačevanje pokojnine ustavi. Po prenehanju opravljanja dejavnosti in odjavi iz zavarovanja se izplačevanje pokojnine nadaljuje, lahko pa se pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem novo dosežene zavarovalne dobe, če je to za zavarovanca ugodneje.
Pri tem ni pomembno, koliko ur tedensko ali dnevno bo podjetnik opravljal delo in koliko dohodka bo s tem dosegel.
Izjema:
Če je upokojenec, ki je izpolnil določeno starost, z istim dnem, kot je registriral opravljanje dejavnosti v PRS, tudi zaposlil delavca za opravljanje tiste dejavnosti, ki bi jo po registraciji opravljal sam, se šteje, da ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, če: je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je pogodba o zaposlitvi sklenjena za opravljanje tiste (osnovne) dejavnosti, za katero je podjetnik registriran in bi jo opravljal sam; z zaposlitvijo delavca za pomožna dela ali za drugo delo, kot bi ga opravljal sam, ta pogoj ni izpolnjen. Pravna podlaga: po 1. alinei 2. odstavka 18. člena se šteje, da podjetnik ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti.
Upokojenemu podjetniku po tej določbi torej ni potrebno vložiti prijave v zavarovanje, če hkrati izpolni: pogoj starosti, istočasno z registracijo s.p. tudi zaposlitev delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo (šifro poklica in dejavnosti), ki bi ga opravljal sam.
Starost, ki je določena kot pogoj za takšno odjavo, se po prehodni določbi 396.a člena ZPIZ-1 postopno povečuje do tiste starosti, ki je v 2. odstavku 18. člena ZPIZ-1 predpisana. V letu 2005 znaša ta starost za moške 61 let in za ženske 55 let. V letu 2006 bo za ta namen predpisana starost za moške 61 let in 6 mesecev, za ženske pa 55 let in 4 mesece.
Pomembno: Če upokojenec, ki registrira s.p., še ni izpolnil določene starosti, se mora obvezno zavarovati in se mu izplačevanje pokojnine ustavi, čeprav je zaposlil delavca. Če upokojenec, ki postane s.p., ni zaposlil delavca z istim dnem, kot se je prijavil v PRS, temveč kasneje, se mora od dneva prijave v PRS (registracije) do dneva zaposlitve delavca sam obvezno zavarovati in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Če je delavcu, ki ga je upokojenec ? s.p. zaposlil, prenehalo delovno razmerje, upokojeni s.p. pa se ni z istim dnem izbrisal iz PRS in prenehal opravljati dejavnosti, se mora za čas, ko je po prenehanju zaposlitve delavca še registriran v PRS za opravljanje dejavnosti, sam obvezno zavarovati in se mu pokojnina ne izplačuje do izbrisa iz PRS.
Takšna kombinacija ni možna! če oseba, ki se registrira kot s.p., ni obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas ali za več kot polovico polnega delovnega časa, se mora obvezno zavarovati kot s.p. po 1. alinei 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 in sicer za polni delovni čas. Takšna obveznost obstaja od prijave v PRS dalje in sicer ne glede na to, koliko ur tedensko ali dnevno bo kot podjetnik opravljala delo in koliko dohodka bo s tem dosegla.
Prijava v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni delovni čas (npr. 4 ure) je možna samo, če je podjetnik za preostali delovni čas v delovnem razmerju.
Prijava v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 34. členu ZPIZ-1) je možna za manj kot polni delovni čas le, če je oseba v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas in se prostovoljno zavaruje do polnega delovnega časa. Kombinacija prostovoljnega zavarovanja z drugimi pravnimi razmerji (vrstami zavarovanj) ni dovoljena.
Samostojni podjetnik lahko uredi prijavo v obvezna socialna zavarovanja na katerikoli točki VEM, od doma prek portala e-VEM ali neposredno na katerikoli enoti ZZZS in je ni dolžan urediti na točki VEM hkrati z registracijo s.p.-ja oz na točki VEM, kjer je opravil registracijo s.p.-ja.
Po 1. in 2. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samostojni podjetnik, ki je na študiju, ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in se ni dolžan oz. se ne sme obvezno zavarovati. Delovna doba v tem času mu ne teče.
če se želi pokojninsko in invalidsko zavarovati, se lahko prijavi v prostovoljno zavarovanje po 3. alinei 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki določa, da se lahko državljani RS, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju.
Vsebina obrazca M-1 za prijavo samostojnega podjetnika je enaka, kot za prijavo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju: enak datum začetka zavarovanja, šifra podlage (05) in vsi ostali podatki. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja in prijavo vložiti, če je zavarovanje obvezno.
Z dnem izbrisa ali v roku 8 dni mora vložiti odjavo iz zavarovanja (M-2). Ko bo imel tudi plačane prispevke za socialno varnost za vse obdobje zavarovanja, pri DURS pridobi potrdilo o plačanih prispevkih in na pristojni upravni enoti uredi vpis v delovno knjižico.
Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo neodvisno od registracije dejavnosti. Od sklenitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi je odvisno, ali se bo podjetnik obvezno zavaroval na podlagi opravljanja dejavnosti. če se oseba med trajanjem delovnega razmerja registrira kot s.p., to ne vpliva na obstoj ali na prenehanje delovnega razmerja. če se oseba pred registracijo v PRS ali po njej odloči, da bo prekinila delovno razmerje, se datum prenehanja delovnega razmerja določa po predpisih o delovnih razmerjih: lahko so predpisani ali v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni odpovedni roki, ki niso bili skrajšani v sporazumu z delodajalcem.
Podatke o opravljanju samostojne dejavnosti vpisuje v delovno knjižico upravna enota v skladu s 17. členom Pravilnika o delovni knjižici. Za vpis podjetnik potrebuje potrdilo DURS o plačanih prispevkih, potrdilo o vloženi prijavi in odjavi zavarovanja (obrazec M-1/M-2) in dokazila o obdobju registrirane dejavnosti (o vpisu v PRS ali vpisnik DURS in o izbrisu iz PRS).
Če je bil samostojni podjetnik vključen v obvezna socialna zavarovanja iz naslova registriranega s.p.-ja, potem mora po izbrisu s.p.-ja vložiti še odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj zase in za delavce, če jih je imel.
Da. Preko sistema e-VEM se zaenkrat lahko prijavijo v zavarovanje samo osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Za ostale osebe se prijava v obvezno zavarovanje uredi na ZZZS.
Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.
Da, poslovni subjekt z vsakim vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje ali sklep o vpisu) postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.
Da, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register in iz tega naslova mu pripadajo vse pravice in obveznosti, tudi plačevanje članarine.
Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, v tretjem členu.
Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.
Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.
Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.
Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.
V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.
V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.
Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.
