Uporabniška navodila za uporabo portala e-VEM

Uporabniška navodila za ustanovitev gospodarske družbe

• Navodilo za ustanovitev d.o.o. - točka VEM ali notar
• Navodilo za spremembe d.o.o.- točka VEM ali notar
• Navodila za podjetja - pooblaščanje oseb za opravljanje postopkov za podjetje preko portala e-VEM
• Navodilo za vpis Zahtevka za izdajo identifikacijske številke za davek na dodano vrednost
• Pregled pogojev za opravljanje dejavnosti

Uporabniška navodila za postopke ZRSZ

• Navodilo za prijavo prostega delovnega mesta oz. vrste dela

Uporabniška navodila za postopke ZZZS

• Navodilo za prijavo, odjavo in spremembo podatkov v obveznih socialnih zavarovanjih za delavce in družbenike ter navodilo za prijavo, odjavo in spremembo podatkov v obveznem zdravstvenem zavarovanju za družinske člane

Navodila za odpiranje in uporabo varnega poštnega predala

• Navodilo za odpiranje in uporabo varnega poštnega predala (.pdf)

Pridobitev digitalnega potrdila

• Pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila za zakonite zastopnike poslovnih subjektov

Vprašanja in odgovori

DURS

1. Kdaj moramo predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke?
   Zahtevek mora pravni subjekt predložiti najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev presegla 25.000 EUR.
2. Kaj če predložimo zahtevek za izdajo identifikacijske številke pravočasno, v obdobju do izdaje identifikacijske številke pa presežemo 25.000 EUR obdavčljivega prometa?
   Davčni zavezanec postane identificiran za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke, zato pred tem od dobav ne sme obračunati DDV, ga na izdanih računih izkazovati, prav tako pa tudi nima pravice do odbitka DDV.
   
   Identifikacijsko številko za DDV mora davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.
   
   če ugotovi, da bo v obdobju, v katerem mora davčni organ izdati identifikacijsko številko za DDV (najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka) verjetno že presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa, davčni organ na to dejstvo opozori.
3. Opravljamo samo oproščeno dejavnost, od katere nimamo pravice do odbitka DDV. Ali se moramo identificirati za namene DDV, ko presežemo oziroma je verjetno, da bomo presegli 25.000 EUR obdavčljivega prometa?
   Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.
4. Gospodarska družba je bila ustanovljena septembra 2006, prve tri mesece ni poslovala, nato pa je od decembra 2006 do septembra 2007 ustvarila 20.000 EUR obdavčljivega prometa. Kaj se šteje kot 12-mesečni rok za identifikacijo za DDV: čas od ustanovitve do meseca, ko je preseženih 25.000 EUR obdavčljivega prometa ali čas od dejanskega začetka poslovanja ter šele od tega obdobja 12 mesecev naprej (to je od decembra 2006 do septembra 2007).
   Gospodarska družba je dolžna vložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV najkasneje v mesecu, v katerem bo presegla znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev. če zavezanec preseže navedeni znesek prej kot v 12 mesecih od pričetka delovanja, vloži zahtevek že v mesecu, v katerem je verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa.
5. Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden je verjetno, da bomo za zadnjih 12 mesecev presegli znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa?
   Davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV, vendar pa mora svojo izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.
6. Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden začnemo dejansko opravljati dejavnost?
   Gospodarska družba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
7. V obdobju zadnjih 12 mesecev z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji nismo presegli 25.000 EUR obdavčljivega prometa. Iz druge države članice EU nameravamo pridobiti stroj v vrednosti 9.500 - 11.000 EUR, ki ga bomo uporabljali za opravljanje dejavnosti. Ali se moramo identificirati za namene DDV?
   če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 25.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Skupnosti, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
8. Ali se v znesek pridobitev blaga znotraj Skupnosti v vrednosti 10.000 EUR šteje mesečna ali letna vrednost pridobitev?
   V ta znesek se šteje vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti v tekočem koledarskem letu.
9. Ali za izračun predvidene davčne osnove uporabimo skrajšan oziroma informativni izračun predvidene davčne osnove ali ta izračun lahko opravimo na predpisanem obrazcu - davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb?
   V primeru, da se davčni zavezanec že pri prijavi za vpis v register (e-VEM) odloči, da bo davčnemu organu sporočil podatek o predvideni davčni osnovi, višini akontacije, potem to lahko stori na tem skrajšanem informativnem izračunu. Davčni zavezanec, ki pa bi želel izpolniti več podatkov, kot jih vsebuje ta skrajšani obračun, pa lahko davčnemu organu, v roku osmih dni po vpisu v primarni register, sporoči te podatke na obrazcu za izračun davka, ki je predpisan s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS, št 46/07).
10. Ali lahko kot davčni zavezanci, ki smo na novo pričeli s poslovanjem in smo si ob ustanovitvi izbrali, da se bo naše davčno obdobje razlikovalo od koledarskega leta, to kasneje spremenimo?
    Davčni zavezanec, ki se je odločil, da bo njegovo davčno obdobje enako poslovnemu, ki se razlikuje od koledarskega leta, izbranega davčnega obdobja ne sme spreminjati najmanj tri leta.

ZRSZ

1. Kako lahko prijavimo prosto delovno mesto oziroma vrsto dela?
   Prosto delovno mesto oziroma vrsta dela lahko delodajalec prijavi na tri načine:

   • na portalu e-VEM - prijavo opravi državljan sam ali pa storitev prijave opravi referent na vstopni točki VEM, prijava je možna tudi če gospodarska družba še ni vpisana v register,
   • preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si,
   • vloži prijavo na predtiskanem obrazcu PD-1 "Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela" (DZS - obr. 0,48). Obrazec se kupi v knjigarnah in papirnicah, ki prodajajo tiskovine oziroma se ga lahko, v dveh izvodih, natisne s spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje. Izpolnjen obrazec lahko delodajalec odda osebno ali ga pošlje po pošti območni službi Zavoda oziroma njenemu uradu za delo, ki je v vsaki upravni enoti. Pristojnost se določa po sedežu delodajalca.
2. Ali moramo prijaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela?
   Vse organizacije oziroma delodajalce Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obvezuje, da Zavodu RS za zaposlovanje prijavijo vsako prosto delo.
   
   Prijava ni potrebna, kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave (24. člen ZDR).
3. Kje in kako lahko ponovimo, spremenimo ali razveljavimo prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrsto dela?
   Delodajalec lahko ponovi, spremeni ali razveljavi prijavo izključno na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer to stori na dva načina:

   • preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si,
   • vloži ponovitev, spremembo ali razveljavitev prijave na predtiskanem obrazcu PD-PO "Ponovitev, sprememba ali razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oz. vrste dela" (DZS - obr. 0,49). Obrazec se kupi v knjigarnah in papirnicah, ki prodajajo tiskovine.
4. Kakšen je rok za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela?
   Zakon o delovnih razmerjih določa najkrajši rok za prijavo. Le-ta ne sme biti krajši od 5 dni. Zgornje meje zakon ne določa. če delodajalec želi napotovanje ustreznih kandidatov iz evidence brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, priporočamo določitev najmanj 8 dnevnega roka, tako da bo Zavod lahko kvalitetno izpeljal vse postopke napotovanja. V primeru iskanja kandidatov iz območja držav članic EU in EGP priporočamo 30 dnevni rok. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi.
5. Kako popravimo podatke v prijavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, če le-ta še ni objavljena oziroma ko je prijava že v objavi?
   V primeru da delodajalec, potem ko je prijavo prostega dela že poslal, ugotovi, da je v prijavi navedel napačne podatke in bi to rad popravil, lahko po telefonu pokliče referentko za sprejem in potrjevanje prostih del na pristojni območni službi Zavoda RS za zaposlovanje, ki bo prijavo ustrezno popravila, vendar le, če prijava še ni bila objavljena.
   
   V nasprotnem primeru lahko delodajalec prijavo spremeni šele po preteku roka za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delo. Lahko pa prijavo razveljavi in prijavi novo.
6. V kolikšnem času Zavod RS za zaposlovanje dodeli prijavi registrsko številko oziroma objavi prosto delo?
   Zavod RS za zaposlovanje potrdi prijavo poslano preko portala eVEM oziroma preko eStoritev ZRSZ še isti dan, če je bila prijava poslana do 12. ure. V primeru, da je Zavod prejel prijavo po 12. uri, bo le-to potrdil in ji dodelil registrsko številko naslednji dan. Delodajalec bo takoj po potrditvi prejel obvestilo o registrski številki in o datumu objave na svoj elektronski naslov. Zavod objavlja prosta dela dvakrat tedensko in sicer v torek in petek.
7. Kje lahko pregledamo oddane in objavljene prijave prostega dela?
   V računalniški aplikaciji Zavoda RS za zaposlovanje, v katero lahko dostopate preko eStoritev s pomočjo matične številke in gesla (prvič se je potrebno registrirati), lahko v opciji Pregledi in izpisi pregledate vse prijave prostih del, ki ste jih prijavili na kateri koli način (eVEM, eStoritve ZRSZ, predtiskan obrazec) v zadnjih dveh letih, in si jih tudi izpišete.
8. Kaj pomeni v opciji Pregledi in izpisi (eStoritve ZRSZ) status prijave: čaka, v objavi, aktiven, neaktiven, zaseden in storno?
   Status nam pove, kakšno je trenutno stanje posamezne prijave prostega dela, s tem pa tudi ali je spreminjanje, podaljševanje ter razveljavitev še mogoča.

   • čaka na objavo > prijavljeno prosto delo čaka na objavo.
   • V objavi > prijavljeno prosto delo je objavljeno v prostorih ZRSZ (posredovano tudi medijem, če je delodajalec želel objavo v medijih)
   • Aktiven, podaljšanje je mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo manj kot tri mesece, zato je podaljšanje ali sprememba mogoča
   • Neaktiven, podaljšanje ni več mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo več kot tri mesece, zato podaljšanje ali sprememba prijave prostega dela ni več mogoča. Delodajalec mora prijaviti novo prosto delovno mesto oziroma vrsto dela
   • Zaseden > na prijavljeno prosto delo je delodajalec že zaposlil delavca (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje / obrazec M-1). Podatke iz ZZZS Zavod pridobi enkrat mesečno.
   • Storno > prijavljeno prosto delo je delodajalec razveljavil.
9. Ali moramo, pri prijavi delavca v vsa zavarovanja na ZZZS, priložiti fizični obrazec prijave prostega dela (opremljen z žigom ZRSZ), če je bila prijava oddana preko portala eVEM ali eStoritev ZRSZ?
   Izbranega delavca lahko v vsa zavarovanja na ZZZS prijavi delodajalec preko portala eVEM. Lahko pa delodajalec izpolni ustrezen obrazec M, na katerega prepiše registrsko številko prijave prostega dela in na ZZZS-ju ob oddaji obrazca M obvezno predloži kopijo prijave prostega dela, ki jo je prejel v priponki, skupaj z obvestilom o potrditvi prijave in določitvi registrske številke. Žig ZRSZ ni potreben.

ZZZS

1. Kateri so potrebni postopki pred prvo prijavo v obvezna socialna zavarovanja?
   Pred prvo prijavo podatkov v obvezna socialna zavarovanja, bodisi za družbenika ali delavca, se mora gospodarska družba registrirati v prijavno-odjavni službi ZZZS kot zavezanec za prispevek.
   
   Registracija se opravi na podlagi izpisa iz sodnega registra in sklepa o vpisu v Poslovni register Slovenije.
   
   Na podlagi omenjenih dokazil prijavno-odjavna služba ZZZS dodeli in posreduje poslovnemu subjektu 10-mestno registrsko številko.
2. Katere pogoje mora izpolnjevati družbenik, da bi se lahko prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje? Katera dokazila so potrebna?
   Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora biti družbenik, ki ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje po kateri drugi podlagi, ki je prednostna (na primer delovno razmerje, opravljanje samostojne ali kmetijske dejavnosti kot edini ali glavni poklic ipd.), obvezno zdravstveno zavarovan iz naslova družbeništva.
   
   Dokazili, ki sta potrebni pri prijavi družbenika v obvezna socialna zavarovanja, sta izpis iz sodnega registra in delovno dovoljenje za družbenika, ki je tujec, pri čemer je potrebno upoštevati Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), ki v 3. členu posredno določa kdo od tujcev ne potrebuje delovnega dovoljenja. Skladno z ZZDT delovnega dovoljenja tako na primer ne potrebujejo tujci, državljani držav članic EU.
3. Kdaj lahko odjavimo družbenika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja? Kdaj lahko odjavimo delavca?
   Družbenika se iz obveznega, zdravstvenega zavarovanja odjavi z dnem izbrisa iz predpisanega registra oziroma z dnem, ko izpolni pogoje za zavarovanje po kateri drugi podlagi, ki je prednostna. Delavca pa se odjavi z dnem prenehanja delovnega razmerja.
   
   Družbenika in delavca se iz zavarovanja odjavi tudi v primeru spremembe EMŠO in spremembe registrske številke zavezanca za prispevek. V teh dveh primerih se hkrati z odjavo vloži tudi nova prijava v zavarovanja, v kolikor so še vedno izpolnjeni pogoji za zavarovanje iz teh dveh naslovov.
4. Kako lahko "podaljšamo" obvezno zdravstveno zavarovanje za tujega delavca, v kolikor je prišlo do prekinitve med "starim" in "novim" delovnim dovoljenjem za zaposlitev pri istem delodajalcu? Kako ravnamo v primerih, ko ni prekinitve?
   V primerih, ko obstaja prekinitev med pretečenim in novim delovnim dovoljenjem, zavezanec za prijavo podatkov odjavi tujega delavca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2 (Odjava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja), in sicer z dnem prenehanja veljavnosti pretečenega delovnega dovoljenja in ga ponovno prijavi v zavarovanje z obrazcem M-1 (Prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja) z dnem veljavnosti novega delovnega dovoljenja.
   
   V kolikor ni prekinitve med pretečenim in novim delovnim dovoljenjem in gre za neprekinjeno nadaljevanje zaposlitve pri istem delodajalcu za isti delovni čas, se podatki spremenijo z obrazcem M-3 (Sprememba podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja).
5. Ali lahko z obrazcem M-3 spremenimo delovni čas zaposlenega delavca?
   Delovnega časa zaposlenega ni možno spremeniti z obrazcem M-3. V teh primerih je potrebno zaposlenega delavca odjaviti z obrazcem M-2 in ponovno prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje za obrazcem M-1.

AJPES

1. Po 1.2.2008 sem oddal predlog za vpis v sodni register. Slišal sem, da se hkrati z vpisom v sodni opravi tudi vpis v poslovni register. Kakšen sklep bom prejel domov po vpisu v sodni register? Ali moram po prejemu sklepa se vedno obiskati AJPES, ali ne?
   Po 1. 2. 2008 se bosta opravila vpisa v sodni in poslovni register hkrati. Strankam ne bo potrebno oddajati dodatne prijave za vpis v poslovni register.
   
   Stranke bodo o vpisu prejele sklep sodišča o vpisu v sodni register in hkrati tudi obvestilo o vpisu v poslovni register.
   
   Izjema so postopki, ko se bodo spremembe vpisale le v poslovni register (npr. sprememba dejavnosti). V takih primerih bodo stranke prejele le obvestilo AJPES.
2. Kje lahko vpogledam v podatke sodnega registra od 1.2.2008 dalje?
   Vpogled v podatke sodnega registra bo mogoč preko spletnega portala AJPES.
   
   V podatke v sodnem registru vpogledam preko portala AJPES? AJPES je pristojna za poslovni register. Ali to pomeni, da ko vpogledam v podatke v sodnem registru, vidim podatke v sodnem registru in moram nekje drugje pogledati se v podatke v poslovnem registru? Ali to pomeni, da so podatki v sodnem in poslovnem registru isti? Sodni in poslovni register sta od 1. 2. 2008 tehnološko enotna baza, pri čemer je sodni register del poslovnega registra.
   
   Z vpogledom v poslovni register bo omogočen vpogled v podatke sodnega registra, z dodanimi podatki, ki se vodijo le v poslovnem registru.
3. če hočem registrirati podružnico, na koga se moram obrniti?
   Gospodarska družba lahko registrira podružnico ali del.
   
   V primeru registracije podružnice, enote družbe, ki se vpiše v sodni register, je prijavo predlog za vpis oddati n točki VEM ali pri notarju (odvisno od oblike gospodarske družbe in akta o ustanovitvi).
   
   V primeru registracije dela, enote družbe, ki se vpiše le v poslovni register, se prijavo odda na vstopni točki VEM.
4. Od 1.2.08 naj bi bila sodni in poslovni register tehnološko en register. če so podatki v registru napačni, na koga naj se obrnem? Kdo je odgovoren za kateri del pri odločanju oziroma vodenju registra?
   Za odpravo napake je bistveno vprašanje kateri podatek je napačen.
   
   Večina podatkov se vodi v sodnem in poslovnem registru in v primeru teh napak, je potrebna sprememba v sodnem registru, ki bo posledično pomenila tudi odpravo napake v poslovnem registru.
   
   V primeru napake pri podatku, ki se vodi le v poslovnem registru (podatki o glavni in drugih dejavnostih, sektorski pripadnosti, poreklu kapitala, vrsti kapitala, ali podatki o vpisanem delu družbe), pa je potrebna sprememba oziroma popravek le v poslovnem registru.

Postopki za vpise, spremembe gospodarskih družb

1. Sem družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo. Želim spremeniti sedez druzbe. Družbena pogodba je bila sklenjena pri notarju. Kako lahko na čim bolj ugoden način spremenim sedež?
   Sprememba sedeža pomeni spremembo kraja v katerem družba opravlja dejavnost (npr. prenos sedeža iz Ljubljane v Celje). Sprememba sedeža je hkrati sprememba družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi. Sklep o spremembi lahko sestavi in potrdi notar. Notarjevo sodelovanje pa ni obvezno. Vendar bo potrebno predlogu za vpis spremembe v sodni register, priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe s priloženim notarjevim potrdilom o skladnosti spremenjenih določb družbene pogodbe s sprejetim sklepom. Zato mora družbenik družbe, ki ima družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, urediti vpis spremembe sedeža s pomočjo notarja.
2. če ustanovim družbo z omejeno odgovornostjo in celoten kapital vplačam v denarju pri notarju, ali mi bo le-ta računal notarsko overitev pogodbe ali bo uporabil elektronski obrazec družbene pogodbe in ne bo računal ničesar?
   Notar bo sestavil družbeno pogodbo v obliki notarskega zapisa in odmeril pristojbino v skladu z notarsko tarifo.
3. Zakaj moram kot edini družbenik odpreti knjigo sklepov?
   Na podlagi določb 526. člena Zakona o gospodarskih družbah in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.
4. Ali ima fizična knjiga sklepov kaksno prednost pred elektronsko knjigo sklepov?
   Ne, obe obliki knjige sklepov sta v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.
5. Ali moram za odprtje elektronske knjige pri notarju kaj plačati?
   Za odprtje in overitev elektronske knjige sklepov bo notar zaračunal pristojbino v višini 50 točk - 22,95 EUR (brez DDV)
6. Ali moram za odprtje elektronske knjige sklepov na točki VEM kaj plačati?
   Ne, odprtje elektronske knjige sklepov na točki VEM je brezplačno.
7. Že imam fizično knjigo sklepov. Kako pridem do elektronske knjige sklepov?
   Za prehod iz fizične na elektronsko knjigo sklepov pri notarju podate posebno izjavo, na podlagi katere notar poskrbi za zamenjavo oblike knjige.
8. Zakaj na vstopni točki VEM ne morem dobiti fizične knjige sklepov?
   Obrazec fizične knjige sklepov založi notarska zbornica in jo fizično overi notar. Elektronsko knjigo sklepov notar overi na elektronski način, kar je mogoče opraviti tudi preko točke VEM.
9. Kaksna je prednost notarsko overjene družbene pogodbe pred družbeno pogodbo, overjeno na točki VEM?
   Notarski zapis družbene pogodbe vsebuje določbe o medsebojnih pravicah in obveznostih družbenikov, ki jih splošni obrazec nima. če želijo družbeniki svoja razmerja natančneje in dosledneje urediti, bodo ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo pri notarju, ki bo na podlagi njihovih želja in interesov sestavil notarski zapis in jim tudi pomagal pri določanju vsebine in razložil pravne posledice in tveganja.
10. Zakaj ne morem opraviti na točki VEM tudi ostalih sprememb, ne samo spremembo sedeza, dejavnosti, zastopnika)?
    Zato, ker zakon predpisuje, da mora pomembnejše sklepe potrditi notar.
11. Od 1.2.2008 sodisca ne sprejemajo vec vlog za vpis v sodni register. Na koga naj se obrnem po novem?
    Na notarje in točke VEM.
12. Kako lahko dobim redni izpis iz sodnega registra?
    Tudi pri notarju.
13. če hočem registrirati podružnico, na koga se moram obrniti?
    Na notarja ali VEM točko.
14. Ali lahko za vpis nameravane firme obiscem tocko VEM?
    Da.
15. Na koga se moram obrniti za ukinitev podjetja oziroma za predlog za izbris iz sodnega registra?
    Na notarja.
16. Ko dam predlog za spremembo ali izbris iz sodnega registra, ali bo ta sprememba vidna tudi v poslovnem registru?
    Da.
17. Ali lahko družbo z neomejeno odgovnostjo ustanovim na točki VEM?
    Ne, samo pri notarju.
18. Ali moram vse spremembe, razen enostavne spremembe pri d.o.o. opraviti pri notarju?
    Da.
19. Koliko stane notarska overitev družbene pogodbe?
    Za sestavo notarskega zapisa družbene pogodbe pri vrednosti osnovnega kapitala 7500 EUR znaša pristojbina 149,54 EUR + 29,91 DDV = 179,45 EUR
20. Koliko me stane ustanovitev d.o.o pri notarju? Ali imam poleg overitve družbene pogodbe se kaksne stroške v zvezi z ustanovitvijo pri notarju?
    • za overitev podpisa na izjavi zastopnika po drugem odstavku 255. člena ZGD-1, se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
    • za overitev podpisa o soglasju za imenovanje zastopnika, člana nadzornega sveta ali člana upravnega odbora se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
    • za potrditev knjige sklepov družbe z enim družbenikom znaša pristojbina 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
    • za sestavo predloga za vpis v sodni register znaša pristojbina 36,72 EUR + 7,34DDV = 44,06 EUR
    • za pregled vpisa v sodnem registru pred in po notarski storitvi znaša pristojbina skupaj 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR

    Poleg tega je stranka dolžna povrniti notarju:

    • izdatke v dejanski višini ali v pavšalni višini 2 % skupne cene storitve, z dodanim 1 % od presežka nad 459 EUR, če skupna cena storitve presega 459 EUR;
    • pisarniške stroške za izdelavo odpravkov in overjenih prepisov notarskih listin, za vsako stran 0,459 EUR (+ DDV).
    • pristojbino za overitev prepisov listin po tar. št. 16.8. (na primer overitev prepisa iz knjige sklepov, dovoljenje ATVP za spremembo statuta) v višini 2,295 EUR (+ DDV) EUR za vsako stran.
21. Ali drži, da od 1.2.08 ni potrebno družbi nikjer prilagati izpiska iz sodnega registra, ker lahko vsakdo brezplačno pridobi izpisek preko spleta?
    Ne vendar o tem načeloma odloča organ, pred katerim mora občan izkazati obstoj pravne osebe. če konkretni organ zahteva izpisek iz sodnega registra ga bo potrebno predložiti (npr. v tujini).

Povezave na zakone, pravilnike, uredbe in predpise

AJPES

• Zakon o sodnem registru
• Zakon o gospodarskih družbah
• Zakon o Poslovnem registru Slovenije

• Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti
• Uredba o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev
• Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije

DURS

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)
• Zakon o sodnem registru (ZSReg)
• Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)

OZS

• Obrtni zakon

• Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru
• Pravilnik o mojstrskih izpitih

• Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnostih

ZPIZ

• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o prispevkih za socialno varnost

ZRSZ

• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

• Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta, posredovanju zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje

ZZZS

• Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
• Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1
• Zakon o prijavi prebivališča
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP
• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev - ZZDT
• Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ

• Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja

• Uredba Sveta (EGS) 1407/81 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti
• Uredba Sveta (ES) št. 1223/98 z dne 4. junija 1998 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, ter Uredbe (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71
• Uredba Sveta (ES) št. 1606/98 z dne 29. junija 1998 o spremembah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe (EGS) št. 574/2 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 zaradi razširitve njune veljavnosti na posebne sisteme za javne uslužbence
• Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev (Ur.l. RS, št. 28/97, 16/00)

• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja - Pravila OZZ
  Opomba: neuradno prečiščeno besedilo zakona je objavljeno na spletni strani ZZZS)

Kako preverim, če imam digitalno potrdilo ustrezno nameščeno v brskalniku?

• S klikom na povezavo za preverjanje podatkov digitalnega potrdila.

Kje dobim digitalno potrdilo?

• Ministrstvo za javno upravo

  Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Overitelj na Ministrstvu za javno upravo v okviru storitve SIGEN-CA izdaja kvalificirana digitalna potrdila za državljane ter za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti.
  Kako do potrdila?
  Potrdila so za državljane brezplačna, za pravne subjekte in fizične osebe registrirane za opravljanje dejavnosti pa za cenik kliknite tukaj.
  V okviru storitve SIGOV-CA pa ta overitelj izdaja kvalificirana digitalna potrdila za institucije javne uprave. Kako do potrdila? Klikni tukaj.

• Nova Ljubljanska banka d.d.

  Nova Ljubljanska banka d.d.
  Izdaja spletnih digitalnih potrdil za fizične osebe ter za zaposlene pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti.
  Kako do potrdila?
  Za cenik kliknite tukaj.

• Pošta Slovenije d.o.o.

  Pošta Slovenije d.o.o.
  Izdaja spletnih digitalnih potrdil končnim uporabnikom, ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali strežniški sistemi.
  Kako do potrdila?
  Za cenik kliknite tukaj.

• Halcom d.d.

  Halcom d.d.
  Izdaja spletnih digitalnih potrdil končnim uporabnikom, ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali pooblaščene oziroma zaposlene osebe pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti.
  Kako do potrdila Halcom CA FO?
  Za cenik kliknite tukaj.

Prevzem spletnega digitalnega potrdila

Spletno digitalno potrdilo lahko prevzamete na dva načina:

a) v interno zbirko brskalnika, v tem primeru ne potrebujete pametne kartice in čitalca pametne kartice
b) na pametno kartico (potrebujete čitalec pametnih kartic)

Natančna navodila za prevzem spletnega digitalnega potrdila so na voljo na spletnih straneh ponudnikov digitalnih potrdil.

Uporabne povezave, povezane s storitvami portala e-VEM

Seznam povezav na organizacije, ki sodelujejo ali so kako drugače povezane s portalom e-VEM, je prikazan v logično urejenih sklopih v spodnji tabeli.

Ustanove javne uprave, ki sodelujejo pri postopku registracije s.p.

• AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
• DURS - Davčna uprava Republike Slovenije
• ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
• SURS - Statistični urad Republike Slovenije
• ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
• ZRSZ - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
• Metodološko gradivo - Prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (M-1, M-2, M-3, M-3A, M-Dč)

Ustanove vstopnih točk

• JAPTI - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
• OZS - Obrtna zbornica Slovenije
• GZS - Gospodarska zbornica Slovenije

Izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil

• Overitelj digitalnih potrdil SIGEN-CA (le za institucije javne uprave)
• Nova Ljubljanska Banka
• Cerifikatska agencija Pošte Slovenije
• Overitelj digitalnih potrdil SIGOV-CA (le za institucije javne uprave)
• Certifikatna agencija HALCOM CA FO

Drugo

• Državni portal e-uprava
• Vlada Republike Slovenije
• Portal upravnih enot
• Poslovni register Slovenije

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE - AJPES

• vpis podjetnikov v PRS
• določitev dejavnosti poslovnih subjektov po SKD
• vpis poslovnih enot gospodarskih družb, ki niso podružnice, v PRS

• E-mail: prs@ajpes.si

Kontakti oseb za vsebinsko pomoč referentom

OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

• postopek oddaje vloge za izdajo obrtnega dovoljenja

• E-mail: evem@ozs.si
  Telefonska številka: 01 583 05 12 (Valerija Grah)
  Dosegljivost na telefonsko številko: od 8.00 do 15.00 ure, petek od 8.00 do 12.00 ure
• E-mail: evem@ozs.si
  Telefonska številka: 01 583 05 12 (Marija Penca)
  Dosegljivost na telefonsko številko: od 8.00 do 15.00 ure, petek od 8.00 do 12.00 ure
• E-mail: evem@ozs.si
  Telefonska številka: 01 583 05 12 (Danijel Lamperger)
  Dosegljivost na telefonsko številko: od 8.00 do 15.00 ure, petek od 8.00 do 12.00 ure

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

• prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1),
• prijava sprememb podatkov o obveznih soc. zavarovanjih na odprtih zavarovanjih (obrazec M-3)
• prijava oseb iz obveznih socialnih zavarovanj (obrazec M-2),
• prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-Dč),
• sprememba podatkov o družinskih članih (obrazec M-Dč),
• odjava družinskih članov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (obrazec M-Dč).

Kontakti oseb za vsebinsko pomoč državljanom

DAVčNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

• vpis v davčni register,
• obvestilo o izbranem davčnem obdobju in izračun predvidene davčne osnove (DO in IPDO),
• zahtevek za izdajo identifikacijske številke (obrazec DDV-P2),
• tehnična pomoč eDavki.

Kontakti oseb za vsebinsko pomoč državljanom

• ponedeljek in torek: od 8.00 - 12.00 ure in od 13.00 - 15.00 ure;
• sreda: od 8.00 - 12.00 ure in od 13.00 ure - 18.00 ure;
• petek: od 8.00 - 12.00 ure.

VRHOVNO SODIŠčE REPUBLIKE SLOVENIJE

Kontakti oseb za vsebinsko pomoč državljanom

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

• pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslovodnih oseb
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb v delovnem razmerju
• posredovanje podatkov na obrazcih M-4 za matično evidenco
• uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

• Prijava potrebe po delavcu