Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Oblaganje tal in sten

Dejavnost vključuje:

  • polaganje, nameščanje ali oblaganje tal, sten ali stropov v stavbah in drugih gradbenih objektih:
    • s keramičnimi ploščicami
    • z betonskimi in kamnitimi ploščicami
    • z mavčno-kartonskimi, kovinskimi in mineralnimi ploščami
    • s parketom ali drugimi lesnimi oblogami
    • s talnimi oblogami iz tekstila, linoleja, gume, plastičnih mas
    • z oblogami iz naravnega kamna, marmorja, granita, skrilavcev
    • z oblogami za tla ali stene iz teraca
    • s tapetami
  • oblaganje peči s keramičnimi pečnicami,
  • struženje in lakiranje parketa.

Ta dejavnost je uvrščena na Listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način.

Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Brezplačni vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

    Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Poleg odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja se vam izda reprezentativno obrtno dovoljenje in se vas vpiše v Obrtni register.

    Podrobneje

    Povezave

  • Pravilo obrnjene davčne obveznosti se uporablja za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, ki opravljajo:

    1. Gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Med te primeroma spadajo:

    - Gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

    - Gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

    - Specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

    - Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390

    2. Posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke.

    3. Dobava nepremičnin, in sicer:

    - dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;

    - dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

    Dobave pod točko 3 so oproščene plačila DDV, lahko pa se prodajalec in kupec, ki ima v zvezi s to nepremičnino 100 % pravico do odbitka DDV, pred opravljeno dobavo dogovorita za obdavčitev te dobave z DDV. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj pisnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičnino pred opravljeno dobavo. Pisni dogovor mora vsebovati najmanj jasno izjavo volje, da želita, da se transakcija obdavči, identifikacijsko številko za DDV davčnih zavezancev, njuno vlogo pogodbene stranke in navedbo nepremičnine, na katero se dogovor nanaša.

    4. Dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III zakona ZDDV-1.

    5. Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.

    Mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, prav tako identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

    Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev mora zato preveriti, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, identificiran za namene DDV. Preverjanje, ali je identifikacijska številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani FURS.

    Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV.

    Izdaja računa

    Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti (navedba klavzule »Obrnjena davčna obveznost«). Na računu mora navesti podatek o davčni osnovi za posamezno davčno stopnjo in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti.

    Več o obrnjeni davčni obveznosti je pojasnjeno v podrobnejšem opisu.

    Obračun davka na dodano vrednost

    Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu predložiti obračun DDV. Dobavitelj, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet obrnjene davčne obveznosti, mora v obrazcu obračunu DDV (obrazec DDV-O) vključiti tudi znesek dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik (polje 11a). Dobavitelj DDV ne obračuna, saj je to obveznost prejemnika. Prejemnik (kupec) mora v obračunu DDV v polju 31a izkazati osnovo prejetih nabav in od njih obračunati DDV (polja 25, 25a, 25b).

    Poročanje o dobavah

    Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev iz 76.a člena ZDDV-1 mora, poleg obračuna DDV, davčnemu organu predložiti še poročilo o teh dobavah za koledarski mesec. V poročilu mora navesti tudi morebitne popravke podatkov o zadevnih dobavah iz preteklih obdobij.

    Poročilo o dobavah (obrazec PD-O) davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko, preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca.

    Pravne podlage

  • Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

    Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

    Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

    Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

    • kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
    • kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
    • kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
    • kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
    • kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

    Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

    Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

    Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

    Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

    Pravne podlage

  • Podjetje mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:

    1. glavne značilnosti blaga, storitve ali digitalne vsebine;
    2. firmo, naslov sedeža podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;
    3. končno ceno ponujenega blaga, storitve ali digitalne vsebine, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga, storitve ali digitalne vsebine ni mogoče izračunati vnaprej;
    4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati
    5. plačilne pogoje ter pogoje dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, rok dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, kadar je to potrebno;
    6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;
    7. seznanitev z zakonskim jamstvom za skladnost blaga, storitve ali digitalne vsebine;
    8. seznanitev z možnostjo in pogoji poprodajnih storitev in prostovoljnega jamstva (tržne garancije), kadar je to potrebno;
    9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;
    10. funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar je to primerno;
    11. informacijo o združljivosti in interoperabilnosti blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

    Omenjene informacije ni treba zagotoviti za pogodbe, ki vključujejo vsakodnevne transakcije in se izpolnijo nemudoma ob sklenitvi.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ponudnika vpiše v Obrtni register za obdobje enega leta od dneva oddaje prijave.

Velja le za naslednjo dejavnost, ki se običajno opravlja na obrtni način:

  • oblaganje tal in sten.