Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Restavracija

Dejavnost vključuje:

  • pripravo in prodajo jedi in pijač v lokalu, lahko ob zabavnem programu:
    • v restavracijah,
    • v picerijah in restavracijah z nacionalno kuhinjo;
  • dejavnost jedilnih vagonov, ladijskih restavracij ipd., če delujejo kot samostojne enote.

Restavracije so gostinski obrati, ki po naročilu nudijo širok izbor toplih in hladnih jedi, menije za kosilo in večerjo, napitke in pijače. Jedi in pijače se strežejo pri mizah.

Specializirana restavracija nudi specializiran izbor jedi (npr. ribja restavracija, vegetarijanska restavracija, kitajska restavracija ipd.)

Za opravljanje gostinske dejavnosti je potrebna registracija živilskega obrata pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in sicer najpozneje 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

Objekt, v katerem se izvaja gostilniška dejavnost mora biti ustrezno označen, imeti mora ustrezno uporabno dovoljenje, upoštevati se morajo minimalni prostorski pogoji, zunanje površine morajo biti ustrezno urejene. Zagotoviti se mora minimalen obseg storitev za določen gostinski obrat, obratovati je treba v rednem obratovalnem času, ki mora biti potrjen s strani občine. Pri izvajanju gostinske dejavnosti se morajo upoštevati omejitve prodaje tobačnih izdelkov in omejitve prodaje in ponujanja alkoholnih pijač.

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vloga je na voljo na portalu SPOT.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

Situacijski pogoji

  • Gostinski obrat, ki v svojih prostorih ali na zunanjih površinah, kjer se opravlja gostinska dejavnost zagotavljajo dodatno ponudbo za otroke v obliki igral, morajo izpolnjevati in upoštevati zahteve, da so ta igrala varna in v skladu s predpisanimi standardi.

    Standard SIST-EN 1177 narekuje, da mora biti nameščena varna podlaga pod tistimi igrali, kjer se otrok igra na višini nad 600 mm in pod vsemi igrali z izsiljeno silo, kot so gugalnice, vrtiljaki in tobogani, ne glede na njihovo višino.

    Dobro vzdrževana travnata podlaga ali ruša je dovoljena le takrat, ko otrok ne more pasti z višine več kot 1 meter.

    Za igrala, razen visečih gugalnic in nekaterih gugal pri katerih je višina padca manjša od 1,5 m, mora biti varna podlaga nameščena na razdalji pribl. 1,5 m okoli igrala, pri čemer je treba upoštevati skrajno točko, do katere igralo seže med zibanjem – torej od te točke še 1,5 m.

    Za igrala, pri katerih je višina padca večja od 1,5 metra, je za izračun površine varne podlage treba uporabiti naslednjo formulo:

    11 x = 2/3 y + 0,5 m (x = širina varne podlage, y = maksimalna višina padca). Podlaga okoli igrala mora zajemati vsaj toliko veliko površino, kolikor je rezultat izračuna.

    Pred odprtjem otroškega igrišča igrala in igrišče v celoti pregledati in se prepričati o njihovi
    varnosti in kakovosti montaže. Najboljše je, da igrala pregleda strokovnjak ali ustrezno
    usposobljena neodvisna institucija (npr. akreditirani organ).

    Vrste pregledov otroškega igrišča, ki jih določa standard, so:

    Redni pregled – vizualni (rutinski pregled)

    Preverja se splošno stanje igral, zlasti poškodbe, ki so posledica vandalizma. Pregled izvaja upravitelj igrišča ali oseba, ki je določena in evidentirana v knjigi otroškega igrišča ali v drugem dokumentu. Priporočljivo je, da za tovrstne preglede dobavitelj opreme pripravi kontrolni seznam zahtev. Pogostost pregledov je odvisna od pogostosti uporabe otroškega igrišča ne glede na to pa ga je treba opraviti vsaj enkrat na teden. Med tem ko je npr. v vrtcih potrebno pregled opraviti vsak dan.

    Funkcionalni pregled

    Podrobneje se pregledajo igrala, posebna pozornost pa je namenjena obrabi igral. Tak pregled lahko izvaja upravitelj ali druga oseba, ki jo določi upravitelj. Ugotovitve pregleda je treba vpisati v dokumentacijo o vzdrževanju otroškega igrišča, pregled pa je treba opraviti vsake 1–3 mesece.

    Vsakoletni glavni pregled

    Pregled opravi strokovni organ, ki je neodvisen od lastnika ali upravitelja igrišča. Ob takem pregledu se preveri dotrajanost igral, stanje temeljev in podlage ter varnost igral, predvsem pa skladnost z zahtevami standardov. Organ, ki opravi letni pregled igrišča, mora biti ustrezno usposobljen in verodostojen.

    Lastnik oziroma skrbnik igrišča mora imeti izdelan program pregledov in vzdrževanja, ki
    temelji na priporočilih proizvajalca igral (redno vzdrževanje) in ugotovitvah rednih in izrednih
    pregledov (izredno ali interventno vzdrževanje). O vseh vzdrževalnih delih mora biti vodena
    evidenca, ki je potrjena s podpisom odgovorne osebe vzdrževalne službe.

    Splošne varnostne zahteve:

    • Igralo, ki ima več funkcij (npr. se ziblje in vrti), je treba preveriti tudi glede izpolnjevanja posebnih zahtev, določenih za te funkcije igrala.
    • Velikost igral in stopnjo zahtevnosti igre na igralih je treba prilagoditi starosti predvidenih uporabnikov.  Tveganje, ki ga lahko predstavlja igralo, mora biti očitno.
    • Voda (dež) se ne sme zbirati na igralih, razen če igralo ni bilo zasnovano v ta namen.
    • Igrala morajo omogočati dostop odraslim osebam.
    • Zaprta igrala (npr. tuneli), daljša od 2 metrov, morajo vedno imeti dve odprtini, ki omogočata izhod iz njih.
    • Na otroškem igrišču se priporoča namestitev informacijske table s podatki o naslovu igrišča, odgovorni osebi za vzdrževanje igrišča in številko za klic v sili.
    • Na igrala, ki so pritrjena v tla, mora proizvajalec namestiti vidno oznako osnovnega nivoja. Ta označuje višino, ki pri namestitvi v tla zagotavlja potrebno stabilnost igrala. Ta oznaka je zelo uporabna tudi zaradi ustreznega vzdrževanja podlag iz sipkih materialov in preverjanja, ali so igrala zaradi uporabe še pravilno nameščena.
    • Vsako igralo naj bo označeno z imenom in naslovom proizvajalca ali pooblaščenega zastopnika, s serijsko številko, ki omogoča individualno identifikacijo (tablica s podatki in letom proizvodnje) ter s številko in datumom standarda, katerega zahteve izpolnjuje (EN 1176-1: 2018).

    Ostale zahteve, ki jih morajo izpolnjevati igrala:

    • zaščita pred zatikanjem in udarci,
    • zaščita pred padcem,
    • zaščita pred trki,
    • zaščita pred neustrezno obdelavo ali napačno konstrukcijo.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

    Definicije posameznih izdelkov

    Definicije posameznih izdelkov za katere je potrebno dovoljenje za prodajo, so navedene v 3. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (UL RS, št. 9/17 in 29/17):

    1. Tobak so tobačni listi in drugi naravno predelani ali nepredelani deli rastline tobaka, vključno z ekspandiranim in rekonstituiranim tobakom:

    • Tobak za pipo je tobak, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja in je namenjen izključno uporabi v pipi.
    • Tobak za zvijanje je rezani tobak, ki je dodatno opredeljen v tretjem odstavku 84. člena Zakona o trošarinah.

    2. Tobačni izdelki so izdelki, ki se lahko uporabijo in so izdelani, čeprav samo delno, iz tobaka, ki je gensko spremenjen ali ne:

    • Tobak za njuhanje je brezdimni tobačni izdelek, ki se vnaša skozi nos.
    • Tobak za vodno pipo je tobačni izdelek, ki ga je mogoče uporabljati z vodno pipo. Za namene tega zakona se šteje, da je tobak za vodno pipo tobačni izdelek za kajenje. Če je izdelek mogoče uporabljati za kajenje z vodno pipo in kot tobak za zvijanje, se šteje za tobak za zvijanje.
    • Tobak za žvečenje je brezdimni tobačni izdelek, ki je namenjen izključno žvečenju. Brezdimni tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne vključuje postopka zgorevanja, vključno s tobakom za žvečenje, tobakom za njuhanje in tobakom za oralno uporabo.

    3. Povezani izdelki so elektronske cigarete in elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje in novi tobačni izdelki:

    • Zeliščni izdelek za kajenje je izdelek na osnovi rastlin, zelišč ali sadja, ki ne vsebuje tobaka, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja.
    • Elektronska cigareta je izdelek, ki se lahko uporablja za dovajanje nikotina skozi ustnik, ali kateri koli sestavni del tega izdelka, vključno s polnilom, rezervoarjem in napravo brez polnila ali rezervoarja. Elektronske cigarete so lahko take, da se po uporabi zavržejo, se ponovno napolnijo z uporabo posodice za ponovno polnjenje in rezervoarja, ali pa se napolnijo s polnili za enkratno uporabo.  Posodica za ponovno polnjenje je embalaža, ki vsebuje tekočino z nikotinom, ki se lahko uporablja za ponovno polnjenje elektronskih cigaret.
    • Novi tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne spada v nobeno od naslednjih kategorij:
      • cigarete, tobak za zvijanje, tobak za pipo, tobak za vodno pipo, cigare, cigarilosi, tobak za žvečenje, tobak za njuhanje ali tobak za oralno uporabo in
      • je bil dan na trg po 19. maju 2014.

    Podrobneje

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem vam ni potrebno pridobiti dovoljenja.