Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Upravljavec smučišča
Upravljanje smučišč zajema urejanje smučarskih prog, ki so namenjene samo smučanju, so ustrezno označene in zavarovane. Če smučišče presega omejitve za majhno smučišče, mora izpolnjevati vse spodaj naštete pogoje za upravljanje smučišč.
Upravljavec mora upoštevati tudi vse zahteve glede varnosti konstrukcij žičniških naprav ter zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav.
Upravljavec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik mora pred začetkom delovanja smučišča pridobiti koncesijo in obratovalno dovoljenje.
Za gradnjo žičniških naprav mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti koncesijo. Koncesijo podelijo občina, več občin, mestna občina ali država - odvisno od lokacije in pomena.
Žičniške naprave za prevoz oseb se delijo na:
- vzpenjače,
- žičnice in
- vlečnice.
Upravljavec žičniške naprave mora imenovati vodjo obratovanja in njegovega namestnika za vsako napravo posebej. Osebje, ki izvaja obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav, mora imeti strokovno izobrazbo, biti strokovno usposobljeno za delo ter izpolnjevati zdravstvene in psihofizične pogoje za varno obratovanje žičniških naprav. Dnevne preglede žičniških naprav izvajajo strojniki in se beležijo v dnevnik obratovanja.
Osebje za delo na posameznih žičniških napravah:
- Vlečnice:
- vodja obratovanja vlečnice,
- strojnik vlečnice,
- voznik vlečnice.
- Krožne žičnice:
- vodja obratovanja krožne žičnice,
- strojnik krožne žičnice,
- voznik krožne žičnice.
- Nihalne žičnice in vzpenjače:
- vodja obratovanja nihalne žičnice in vzpenjače,
- strojnik nihalne žičnice in vzpenjače ter
- izvajalec posebnih strokovnih del z vrvmi skrbi za strokovno-tehnične preglede žičniških naprav,
- sprevodnik in strežnik žičniške naprave.
Število osebja mora biti tolikšno, da se lahko zagotovita varno obratovanje in vzdrževanje, kar je določeno v obratovalnem predpisu žičniške naprave.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Za obratovanje smučišča mora upravljavec pridobiti obratovalno dovoljenje, ki ga izda minister, pristojen za promet.
Za izdajo obratovalnega dovoljenja mora upravljavec smučišč zagotoviti:
- zavarovanje pred plazovi na plazovitih delih smučišča;
- zaščito ob prepadih in drugih nevarnih mestih;
- zaščito ob stebrih žičniških naprav na smučiščih;
- urejenost in zavarovanje čakajoče vrste pred žičniškimi napravami;
- urejenost odprtih smučarskih prog;
- označbo mej smučišča;
- opozorilne in obvestilne znake;
- reševalno in nadzorno službo;
- telefonsko zvezo s centrom za obveščanje;
- obratovanje v nočnem času, če smučišče obratuje v nočnem času;
- prepustnost smučarskih prog.
Poleg tega mora upravljalec zagotoviti minimalno enega nadzornika na smučišču z zmogljivostjo do 300 smučarjev, dva nadzornika na smučišču z zmogljivostjo do 1.000 smučarjev in za vsakih nadaljnjih 1.500 smučarjev enega nadzornika. Število nadzornikov je lahko tudi manjše, če je možno s katerega koli mesta na smučišču nadzorovati smučarske proge ter dostopne in izstopne poti.
Upravljavec mora v okviru reševalne službe zagotoviti minimalno enega reševalca na smučišču z zmogljivostjo do 500 smučarjev, dva reševalca na smučišču z zmogljivostjo do 3.000 smučarjev in za vsakih nadaljnjih 1.500 smučarjev enega reševalca.
-
Koncesija za graditev žičniških naprav določa pravice in obveznosti koncesionarja. Gre za pogodbo, po kateri plačilo javnega naročila nadomesti pravica do izkoriščanja zgrajenega objekta ali pa se ta pravica kombinira s plačilom. Koncesijo za žičniško napravo podeli občina oziroma mestna občina, v kateri se naprava nahaja. Če žičniška naprava presega pomen smučišča, na katerem se nahaja, koncesijo podeli država.
Možni so različni položaji glede koncesij:
- Koncesijska pogodba ne predvideva prenosa lastništva na koncedenta po poteku koncesije. Prav tako ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba.
- Koncesijska pogodba predvideva prenos lastništva na koncedenta po poteku koncesije. Pogodba ne predvideva, da bi se na tej napravi opravljala javna služba. Večino tveganja nosi koncesionar.
- Koncesijska pogodba predvideva prenos lastništva na koncedenta po poteku koncesije. Pogodba ne predvideva, da bi se na tej napravi opravljala javna služba. Večino tveganja nosi koncendent.
- Koncesijska pogodba ne predvideva prenosa lastništva na koncedenta po poteku koncesije. Hkrati je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba.
- Koncesijska pogodba predvideva prenos lastništva na koncedenta po poteku koncesije. Hkrati je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba. Večino tveganja nosi koncesionar.
- Koncesijska pogodba predvideva prenos lastništva na koncendenta po poteku koncesije. Hkrati je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba. Večino tveganja nosi koncedent.
Postopek podelitve koncesije poteka v petih fazah, in sicer:
- predhodni postopek,
- sprejem koncesijskega akta,
- javni razpis,
- odločba o izbiri ter
- podelitev koncesije.
Vlada sprejme uredbo o koncesiji za graditev, v kateri so predvideni lokacija žičniške naprave in pogoji. Investitor poda vlogo z dokazili. Na podlagi popolne vloge Vlada Republike Slovenije z odločbo podeli koncesijo.
Če gre za napravo, ki je prometno že povezana z obstoječimi žičnicami ali drugimi rekreacijskimi površinami, se koncesija podeli brez javnega razpisa.
-
Vodja obratovanja nihalne žičnice in vzpenjače in njegov namestnik sta odgovorna za varno obratovanje in vzdrževanje nihalne žičnice in vzpenjače. V primeru nesreče odredita potrebne ukrepe. Skrbita za dnevno izvajanje notranjega nadzora in za usposobljenost osebja na nihalni žičnici in vzpenjači.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za vodjo obratovanja vlečnice lahko pristopi kandidat, ki je ustrezno usposobljen.
Izvajanje izobraževanj izvaja Center za poslovno usposabljanje, Gospodarska zbornica Slovenije.
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje izda minister, pristojen za žičniške naprave, pooblastilo za vodenje obratovanja žičniške naprave. Vodja mora imeti pooblastilo za tehnološko najzahtevnejšo žičniško napravo, ki jo upravlja posamezen upravljavec.
Vodja, ki ima pooblastilo, se je dolžan strokovno izpopolnjevati in seznanjati z novimi dognanji in metodami v stroki ter sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizirajo pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, pooblačeni izvajalec strokovno tehničnih pregledov, proizvajalec žičniških naprav ali strokovno združenje s področja žičnic vsaj enkrat vsakih pet let, pri čemer mora prvo strokovno izpopolnjevanje opraviti v petih letih od pridobitve pooblastila. Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju mora vodja predložiti ministru vsakih pet let.
-
Vodja obratovanja krožne žičnice in njegov namestnik sta odgovorna za varno obratovanje in vzdrževanje krožne žičnice. V primeru nesreč odredita potrebne ukrepe. Skrbita za dnevno izvajanje notranjega nadzora in za usposobljenost osebja na krožni žičnici.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za vodjo obratovanja krožne žičnice, lahko pristopi kandidat, ki je ustrezno usposobljen. Seminar obsega 84 ur, cena usposabljanja je 1.300,00 eurov (oproščen DDV). Stroški preizkusa strokovne usposobljenosti znašajo 160,00 eurov (oproščen DDV). Udeleženci pisno gradivo prejmejo na usposabljanju.
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, izda minister pooblastilo za vodenje obratovanja žičniške naprave. Vodja mora imeti pooblastilo za tehnološko najzahtevnejšo žičniško napravo, ki jo upravlja posamezen upravljavec.
Vodja, ki ima pooblastilo se je dolžan strokovno izpopolnjevati in seznanjati z novimi dognanji in metodami v stroki ter sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizirajo pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, pooblačeni izvajalec strokovno-tehničnih pregledov, proizvajalec žičniških naprav ali strokovno združenje s področja žičnic vsaj enkrat vsakih pet let, pri čemer mora prvo strokovno izpopolnjevanje opraviti v petih letih od pridobitve pooblastila. Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju mora vodja predložiti ministru vsakih pet let.
-
Vodja obratovanja vlečnice in njegov namestnik sta odgovorna za varno obratovanje in vzdrževanje vlečnice. V primeru nesreč odredita potrebne ukrepe. Skrbita za dnevno izvajanje notranjega nadzora in za usposobljenost osebja na vlečnici.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za vodjo obratovanja vlečnice lahko pristopi kandidat, ki je ustrezno usposobljen. Seminar obsega 68 ur, cena usposabljanja je 1.050,00 evrov (oproščen DDV). Stroški preizkusa strokovne usposobljenosti znašajo 160,00 evrov (oproščen DDV). Udeleženci pisno gradivo prejmejo na usposabljanju.
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, izda minister, pristojen za žičniške naprave, pooblastilo za vodenje obratovanja žičniške naprave. Vodja mora imeti pooblastilo za tehnološko najzahtevnejšo žičniško napravo, ki jo upravlja posamezen upravljavec.
Vodja, ki ima pooblastilo, se je dolžan strokovno izpopolnjevati in seznanjati z novimi dognanji in metodami v stroki ter sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizirajo pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, pooblačeni izvajalec strokovno-tehničnih pregledov, proizvajalec žičniških naprav ali strokovno združenje s področja žičnic vsaj enkrat vsakih pet let, pri čemer mora prvo strokovno izpopolnjevanje opraviti v petih letih od pridobitve pooblastila. Potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju mora vodja predložiti ministru vsakih pet let.
-
Strojnik nihalne žičnice in vzpenjače je pri svojem delu usposobljen za mehanski in elektrotehniški del krožne žičnice ter za obratovanje, vzdrževanje in reševanje.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za strojnika nihalne žičnice in vzpenjače lahko pristopi kandidat, ki je ustrezno usposobljen. Seminar obsega osem ur, cena usposabljanja je 120,00 eurov (oproščen DDV). Stroški preizkusa strokovne usposobljenosti znašajo 160,00 eurov (oproščen DDV). Skupni stroški za plačilo usposabljanja in izpita so 280,00 eurov.
-
Strojnik krožne žičnice je pri svojem delu usposobljen za mehanski in elektrotehniški del krožne žičnice ter za obratovanje, vzdrževanje in reševanje.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za strojnika krožne vlečnice lahko pristopi kandidat, ki izpolnjuje izobrazbeni in starostni pogoj. Seminar obsega 68 ur, cena usposabljanja je 770,00 eurov (oproščen DDV). Stroški preizkusa strokovne usposobljenosti znašajo 160,00 eurov (oproščen DDV). Skupni stroški za plačilo usposabljanja in izpita so 930,00 eurov. Udeleženci pisno gradivo prejmejo na usposabljanju.
-
Strojnik vlečnice je pri svojem delu usposobljen za mehanski in elektrotehniški del vlečnic ter za obratovanje, vzdrževanje in reševanje.
K preizkusu strokovne usposobljenosti za strojnika lahko pristopi kandidat, ki izpolnjuje izobrazbeni in starostni pogoj. Seminar obsega 68 ur, cena usposabljanja je 620,00 eurov (oproščen DDV). Stroški preizkusa strokovne usposobljenosti znašajo 160,00 eurov (oproščen DDV). Skupni stroški za plačilo usposabljanja in izpita so 780,00 eurov. Udeleženci pisno gradivo prejmejo na usposabljanju.
-
Izvajalec posebnih strokovnih del z vrvmi izvaja spletanje in krajšanje pramenastih vrvi, zalivanje vrvnih konusov, popuščanje nosilnih vrvi in sanacije poškodb na vrveh.
Po uspešno končanem usposabljanju kandidat pridobi potrdilo za izvajalca posebnih strokovnih del z vrvmi. Potrdilo velja dve leti. Po preteku dveh let se izda novo potrdilo, če oseba dokaže, da je v preteklih dveh letih praktično opravila tri spletanja ali krajšanja pramenastih vrvi, ali tri zalivanja vrvnih konusov s popuščanjem vrvi, ali tri sanacije vrvi, ali tri od navedenih opravil.
-
Voznik krožne žičnice je oseba, strokovno usposobljena za vožnjo vlečnice ali krožne žičnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv.
-
Voznik vlečnice je oseba, ki je strokovno usposobljena za vožnjo vlečnice, kjer so vozila obratovalno neločljivo pritrjena na vrv.
-
Za sprevodniška ali strežniška dela in naloge je potrebno poznavanje osnov o delovanju žičniških naprav, na katerih bo kandidat opravljal dela in naloge v skladu z obratovalnimi dokumenti žičniške naprave.
Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za sprevodnika in strežnika preverja vodja obratovanja kot praktičen del preizkusa na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Pozitiven rezultat izobraževanja vpiše vodja obratovanja v zapisnik, ki se hrani pri upravljavcu.