Dejavnost knjižnic

Knjižnična dejavnost zajema:

  • zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
  • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
  • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
  • posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
  • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
  • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
  • informacijsko opismenjevanje,
  • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
  • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Knjižnica v skladu s strokovnimi načeli organizira zbirko knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo lastnega gradiva in z njim povezanih informacij, medknjižnične izposoje ter zunanjih dostopnih informacijskih virov.

Po prevladujočem krogu uporabnikov so knjižnice:

  • splošne (izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami),
  • šolske (podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol),
  • visokošolske (podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce),
  • specialne (izvajajo knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih),
  • nacionalna (je osrednja državna knjižnica in javni zavod).

Vsaka knjižnica mora imeti direktorja oziroma odgovorno osebo. Direktor oziroma direktorica samostojne knjižnice, ki vodi strokovno delo knjižnice, in odgovorna oseba, ki vodi strokovno delo nesamostojne knjižnice, morata izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice.

Direktorja splošne knjižnice imenuje svet splošne knjižnice na podlagi javnega razpisa. Mandat traja pet let, za direktorja pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje pogoje, ki so določeni z aktom o ustanovitvi.

Knjižnična dejavnost se izvaja predvsem v javnih zavodih kot javna služba, zgolj izjemoma lahko tudi na podlagi koncesije.


Pogoji in dokazila

Vir: Ministrstvo za kulturo | Datum zadnje spremembe strani: 26. 11. 2015