Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte
SPOT

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

Kazalo

Sem spada:

  • specializirana trgovina na drobno:
  • s spominki, izdelki domače obrti in verskimi predmeti,
  • s fotografsko, optično in finomehanično opremo in materialom,
  • z orožjem, strelivom in pirotehničnimi izdelki,
  • s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom, drvmi,
  • z znamkami in kovanci,
  • z drugimi neprehrambnimi izdelki.

Trgovska dejavnost obsega nakupovanje blaga za nadaljnjo prodajo ne glede na to, ali je blago prodano v nespremenjenem ali spremenjenem (obdelava, predelava in dodelava) stanju.

Trgovina na drobno je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja potrošnikom ali potrošnicam.

Trgovec na drobno mora za opravljanje trgovske dejavnosti izpolnjevati minimalne tehnične in prostorske pogoje, voditi podatke o trgovskem blagu in imeti ustrezno določen obratovalni čas.

Trgovec na drobno, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Elektronska vloga je na voljo na portalu e-VEM (SPOT). 

Pri opravljanju dejavnosti, mora trgovec zagotoviti redno overitev meril - tehtnice, ki jih uporablja za zaračunavanje svojih storitev.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Odpri razdelek: Status in registracija

    Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • Odpri razdelek: Minimalni tehnični pogoji v trgovini na drobno

    Trgovina na drobno se opravlja v prodajalni, ki jo sestavljajo:

    • prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
    • odprt prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
    • skladišče, v katerem se shranjujeta blago in embalaža, ki pa ni obvezni prostor prodajalne.

    Če se v prodajalni opravlja tudi še druga dejavnost, mora biti prostor namenjen tej dejavnosti vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.

    Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotavljati varno gibanje kupcev in zaposlenih v prodajalni ter varno ravnanje z blagom.

    • tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Biti mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki omogoča, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso blaga,
    • kabina za pomerjanje oblačil z ogledalom, obešalnikom in sedežem mora biti del prodajnega prostora, v katerem se prodajajo oblačila,
    • sedež in ogledalo morata biti tudi del prodajnega prostora, v katerem se prodaja obutev,
    • nakupovalne košarice ali nakupovalni vozički morajo biti v prodajnem prostoru, v katerem je prodaja samopostrežna, razen če to ne ustreza vrsti ali načinu prodaje blaga.

    Zunanjost prodajalne:

    • prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda,
    • na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne,
    • pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa,
    • če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na njem zagotovljeno neovirano gibanje.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Odpri razdelek: Redna overitev meril

    Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

    • varovanja zdravja ljudi in živali,
    • varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
    • prometa blaga in storitev in
    • postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

    morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

    Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

    Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

    Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

    Dokazila

    Overitvena oznaka na merilu

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Urad Republike Slovenije za meroslovje

    Tkalska ulica 15
    3000 Celje

  • Odpri razdelek: Obvezno vodenje podatkov o trgovskem blagu

    Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

    Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

    • število in datum prevzemnega dokumenta,
    • ime dobavitelja, 
    • številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
    • ime, mersko enoto in količino blaga, 
    • prodajno ceno blaga, 
    • podatke o spremembi prodajne cene blaga.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Odpri razdelek: Določitev obratovalnega časa

    Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

    Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

    Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

    Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

    Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

    Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

    Dokazila

    Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Odpri razdelek: Dovoljenje za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov

    Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

    Definicije posameznih izdelkov

    Definicije posameznih izdelkov za katere je potrebno dovoljenje za prodajo, so navedene v 3. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (UL RS, št. 9/17 in 29/17):

    1. Tobak so tobačni listi in drugi naravno predelani ali nepredelani deli rastline tobaka, vključno z ekspandiranim in rekonstituiranim tobakom:

    • Tobak za pipo je tobak, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja in je namenjen izključno uporabi v pipi.
    • Tobak za zvijanje je rezani tobak, ki je dodatno opredeljen v tretjem odstavku 84. člena Zakona o trošarinah.

    2. Tobačni izdelki so izdelki, ki se lahko uporabijo in so izdelani, čeprav samo delno, iz tobaka, ki je gensko spremenjen ali ne:

    • Tobak za njuhanje je brezdimni tobačni izdelek, ki se vnaša skozi nos.
    • Tobak za vodno pipo je tobačni izdelek, ki ga je mogoče uporabljati z vodno pipo. Za namene tega zakona se šteje, da je tobak za vodno pipo tobačni izdelek za kajenje. Če je izdelek mogoče uporabljati za kajenje z vodno pipo in kot tobak za zvijanje, se šteje za tobak za zvijanje.
    • Tobak za žvečenje je brezdimni tobačni izdelek, ki je namenjen izključno žvečenju. Brezdimni tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne vključuje postopka zgorevanja, vključno s tobakom za žvečenje, tobakom za njuhanje in tobakom za oralno uporabo.

    3. Povezani izdelki so elektronske cigarete in elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje in novi tobačni izdelki:

    • Zeliščni izdelek za kajenje je izdelek na osnovi rastlin, zelišč ali sadja, ki ne vsebuje tobaka, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja.
    • Elektronska cigareta je izdelek, ki se lahko uporablja za dovajanje nikotina skozi ustnik, ali kateri koli sestavni del tega izdelka, vključno s polnilom, rezervoarjem in napravo brez polnila ali rezervoarja. Elektronske cigarete so lahko take, da se po uporabi zavržejo, se ponovno napolnijo z uporabo posodice za ponovno polnjenje in rezervoarja, ali pa se napolnijo s polnili za enkratno uporabo.  Posodica za ponovno polnjenje je embalaža, ki vsebuje tekočino z nikotinom, ki se lahko uporablja za ponovno polnjenje elektronskih cigaret.
    • Novi tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne spada v nobeno od naslednjih kategorij:
      • cigarete, tobak za zvijanje, tobak za pipo, tobak za vodno pipo, cigare, cigarilosi, tobak za žvečenje, tobak za njuhanje ali tobak za oralno uporabo in
      • je bil dan na trg po 19. maju 2014.

    Podrobneje

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem vam ni potrebno pridobiti dovoljenja.

Pravne podlage

Povezave

Zadnja sprememba:
5. 2. 2024