Proizvodnja vina iz grozdja (11.020)

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.

Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.

Vpis v obrtni register je brezplačen.

Pravne podlage

• Obrtni zakon (ObrZ)
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način

Povezave

• Obrtna dovoljenja
• Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Upoštevati je potrebno smernice HACCP oz. lasten sistem zagotavljanja ustreznosti prostorov za zaposlene, ki je skladen z zahtevami Uredbe 852/2004 ES o higieni živil.

Predvsem morajo prostori za zaposlene ustrezati naslednjim kriterijem:

• omogočeno enostavno čiščenje in vzdrževanje prostorov,
• preprečevanje nabiranja umazanije, nastanek kondenzacije ali nezaželene plesni,
• na voljo mora biti ustrezno število stranišč, ki se ne smejo odpirati neposredno v prostore, v katerih se ravna z živili,
• na voljo mora biti ustrezno število umivalnikov, ki so ustrezno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov, npr. z napisom SAMO ZA UMIVANJE ROK,
• onemogočiti je potrebno prenos aerosolov in vonjav iz sanitarnih prostorov v druge dele živilskega obrata,
• potrebno je zagotoviti učinkovito prezračevanje v vseh prostorih obrata ter tudi zadostna osvetljenost vseh prostorov,
• število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oz. program obrata priporoča se dvodelne iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil. Zaradi lažjega čiščenja je priporočljivo, da so dvignjene od tal najmanj 15 cm.

Pravne podlage

• Uredba o higieni živil

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti

Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom je potrebno, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, zahteva, da so ti navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Prav tako morajo označbe vključevati besedo »vsebuje, kateri sledi navedba alergena.

Alergene je potrebno označiti tudi pri pijačah (tudi v obratih, kjer strežejo samo pijače).

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Več o zagotvaljanju varnosti živil in posameznih področij varnosti tukaj.

Več o aditivih, encimih in aromah ter ekstrakcijska topila dobite tukaj.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)

Povezave

• Varna hrana
• Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.

Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).

Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.

Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.

Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.

Podrobneje

Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki:

• obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
• del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.

Pridelovalci morajo najkasneje do 20. novembra prijaviti:

• celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom namenjenim za lastno porabo
• izvedene ekološke postopke na pridelku.

Prav tako je potrebno prijavljati zaloge, in sicer najkasneje do 7. septembra je potrebno prijaviti zaloge vina na dan 31. julij v letu prijave.

Pridelovalec mora upravni enoti sporočiti tudi podatke o kupljenem grozdju, moštu, neustekleničenem vinu in drugih proizvodih, namenjenih donegovanju. Vloga za prijavo kupljenega pridelka mora vsebovati: obrazec za prijavo letnega pridelka, izvod spremnega dokumenta povezanega s prevozom kupljenih pridelkov ter dokument države izvoznice, če gre za uvožen pridelek.

Dokazila

Kletarska evidenco hrani pridelovalec in mora biti na voljo ob morebitnih inšpekcijskih kontrolah.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)
• Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil

Z oceno mošta, vina in drugih proizvodov se ugotavlja primernost za promet. Določijo se ustrezne označbe, ki jih lahko imajo mošt, vino in drugi proizvodi v prometu.

Ocenjevanje obsega naslednje zaporedne faze:

• naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
• vzorčenje vzorca za oceno,
• preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev grozdja in vina ali certifikata države izvoznice
• laboratorijska analiza vzorca (razen za mešanice vina z drugimi proizvodi)
• organoleptična ocena vzorca (razen za zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt)
• izdaja odločbe o ocenitvi vzorca

Postopek ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov se začne z izpolnitvijo naročilnice.

Ocenitev mošta, vina in drugih proizvodov izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije pooblaščena organizacija. Pooblaščene organizacije v Sloveniji so:

• Kmetijski inštitut Slovenije, 
• Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, 
• Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
• Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
• Fabijan lab, laboratorijske storitve, Zvonko Fabijan, s.p.

Stroški ocenjevanja so odvisni glede na vrsto proizvoda, ki se ocenjuje. Stroške ocenitve nosi naročnik ocene.

Vrste proizvodov, za katere je potrebno pridobiti odločbo o ocenitvi, so:

• mošt,
• kakovostno vino,
• vrhunsko vino,
• vina PTP (cviček, teran, belokranjec, metliška črnina, bizeljčan),
• deželno vino PGO.

Vzorce se oceni s kemično analizo, kjer se preverja predpisane parametre in organoleptično oceno, kjer se preverja lastnosti vzorca, kot so: barva, vonj, okus, bistrost.

Z oceno se potrjuje tudi ostale vrste vina:

• brezalkoholno vino (največ 0,5 vol. %)
• nizkoalkoholno vino (med 0,5 vol. % do 5,0 vol. %)

Podrobneje

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)
• Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina

Vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina se lahko dajo v promet končnemu potrošniku, le če ustrezajo zahtevam glede ustreznega polnjenja.

Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo,

prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

• znotraj morajo biti čiste,
• ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov
• biti morajo izdelane ali obložene z ustreznim materialom
• uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad 60 litrov posebej navedeno,
• imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista prevlečena s svinčenim ovojem,
• biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in sicer na podlagi predpisa, ki ureja register, in predpisa, ki ureja kletarsko evidenco in spremne dokumente za promet z vinom,
• označbe ne smejo biti izbrisljive,
• označbe na posodah, namenjenih vračanju proizvajalcu (povratna embalaža), morajo biti narejene iz takšnih materialov, ki jih je mogoče odstraniti z enostavnimi postopki strojnega čiščenja.

Embalaža in označba ne smeta zavajati potrošnika v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)
• Pravilnik o označevanju in embalaži vina

Oseba, ki se ukvarja s stekleničenjem vina, mora imeti končano najmanj srednjo tehnično šolo ustrezne kmetijske ali živilske smeri ali uspešno opravljanje usposabljanje iz kletarjenja in stekleničenja vina, ki ga organizirajo območni kmetijski zavodi ali izobraževalne ustanove.

Za informacije v povezavi z usposabljanjem se obrnite na vaš območni kmetijski zavod.

Dokazila

Dokazilo o ustrezni izobrazbi oziroma opravljenem usposabljanju

Pravne podlage

• Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina

Pridelovalci, ki tržijo proizvode, morajo voditi kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z moštom, vinom in drugimi proizvodi.

Iz kletarske evidence morajo biti po posameznem proizvodnem obratu razvidni bistveni podatki:

• o geografskem poreklu,
• kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter
• uporabljenih enoloških postopkih in sredstvih.

V kletarski evidenci se vodijo tudi podatki o grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih za lastno porabo.

Kletarsko evidenco ni potrebno voditi pridelovalcem, ki so v register vpisani le za dejavnost pridelave grozdja ali za dejavnost storitvenega polnjenja vina.

Pravne podlage

• Pravilnik o kletarski evidenci in spremnih dokumentih za promet z vinom
• Zakon o vinu (ZVin)

Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi z geografskim poreklom v Republiki Sloveniji se označijo z geografsko označbo pridelovalnih območij, tradicionalnim izrazom, lahko pa tudi z dodatnim tradicionalnim izrazom, če so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov pridobili določene posebne značilnosti.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)

Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov so določeni tradicionalni izrazi, dodatni tradicionalni izrazi in geografske označbe.

Geografske označbe, tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni izrazi so skupinska pravica in jo smejo uporabiti tiste pridelovalke ali pridelovalci grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci), ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, če so grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi pridelani na določenem geografskem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje predvsem glede uporabljenih enoloških postopkov in sredstev, omejitve hektarskih pridelkov, trsnega izbora (pridelave iz priporočenih in dovoljenih sort vinske trte in podlag), vsebnosti snovi v grozdju, moštu, vinu in drugih proizvodih, če je vinograd posajen na ustrezno vinogradniško površino ter so vino, mošt in drugi proizvodi tudi ustrezno ocenjeni in označeni.

Prepoved pri označevanju drugih proizvodov

Geografskih označb, tradicionalnih izrazov oziroma dodatnih tradicionalnih izrazov, pa tudi njihovih delov ali besednih izpeljank ni dovoljeno uporabljati:

• za druge pijače, ki vsebujejo alkohol,
• za preostale druge proizvode iz grozdja, mošta in vina, ki se ne uporabljajo pri pridelavi mošta in vina.

Ne glede na zgoraj navedene določbe, se za vinsko žganje lahko uporabljajo geografske označbe, če je njihova uporaba določena s posebnim predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo.

Pravila pri označevanju geografskega porekla

Geografska označba mora biti na embalaži dovolj vidna.

Če poslovno poimenovanje pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika (naziv, znak podjetja) ali ime fizične osebe, ki prideluje oziroma polni vino v originalno embalažo, vsebuje geografsko označbo, njen del ali izpeljanko iz nje, se poimenovanje te pravne ali fizične osebe lahko označi le tako, da ne zavaja potrošnika glede dejanskega geografskega izvora.

Če blagovna znamka ali fantazijsko ime vina vsebuje kakršno koli neposredno ali posredno navajanje geografske označbe, njenega dela ali izpeljanke (v besedi, delu besede ali posredno v znaku ali sliki), se takšna blagovna znamka ali fantazijsko ime lahko uporablja le v skladu s pogoji iz Uredbe 1234/2007/ES.

Pri geografskih imenih, ki so homonimna, mora pridelovalec točno opredeliti geografsko območje, da ne zavaja končnega potrošnika glede dejanskega geografskega izvora vina.

Če leži vinograd na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo in je vpisan v register, lastniku vinograda minister z odločbo v upravnem postopku določi pogoje in način označevanja tako pridelanega vina. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina ter je vsebinsko in časovno omejena.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)
• Uredba o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode

Vino se lahko daje v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno. Originalno polnjeno vino je tisto, ki je polnjeno v predpisano embalažo in označeno na predpisani način.

Ne glede na zgoraj navedeno lahko vino, ki ni originalno polnjeno, dajejo v promet končnemu potrošniku le pridelovalci, ki:

• so registrirani kot pridelovalci grozdja in vina in
• ponujajo vino iz lastne pridelave grozdja in vina v svojem proizvodnem obratu, vpisanem v register, razen vrhunskega vina ZGP in vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe.

Deželni mošt PGO lahko dajejo v določenem obdobju v promet končnemu potrošniku pridelovalci in gostinski obrati.

S prometom originalno polnjenega vina se lahko ukvarjajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za promet z vinom, ki ni originalno polnjeno, ter pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so za to dejavnost registrirani.

Minister predpiše vrsto embalaže za originalno polnjena vina in obdobje, v katerem se lahko deželni mošt PGO daje v promet končnemu potrošniku.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Kot vino PTP se lahko označijo vina, ki v skladu z Zakonom o vinu izpolnjujejo pogoje, izdanimi na njegovi podlagi, določene pogoje za uporabo dodatnega tradicionalnega izraza »teran« ali »cviček«.

Izraza teran in cviček se lahko uporabljata kot sestavni del geografske označbe.

Vinu PTP se lahko priključi dodatni tradicionalni izraz, če je tako opredeljeno v elaboratu in v predpisu, ki ureja podrobnejše pogoje za pridelavo in označevanje tega vina.

Druga vina iz razreda kakovostnih vin pdpo, razen vina »cviček vino PTP Dolenjska« in »teran vino PTP Kras«, imajo lahko označbo vino PTP, če je za tako vino predhodno izdelan elaborat, ki določa naziv vina PTP, ki je besedna izpeljanka geografske označbe s seznama geografskih označb po Zakonu o vinu, in ki določa pogoje pridelave, vključno z opredelitvijo geografskega območja pridelave, ne manjšega od vinorodnega ožjega okoliša, in ki določa tehnologijo pridelave in lastnosti vina. Lastnosti morajo biti tradicionalno značilne za vino s tega območja, zato morajo biti sestavni del elaborata tudi podatki, dokazujoči tradicijo pridelave, ki ne sme biti krajša od 25 let. Takšno vino mora zajeti najmanj 15 % v register prijavljene pridelave vina na tem območju. Navedeni elaborat na svoje stroške pripravijo zainteresirani pridelovalci, ki pridelajo večino vina na označenem geografskem območju, in ga predložijo v potrditev ministrici ali ministru, pristojnemu za kmetijstvo.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)

Vino iz razreda kakovostnih vin PDPO mora biti pridelano, razen priprave vina za porabo, v vinorodnem okolišu, v katerem je bilo pridelano grozdje.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister, na podlagi vloge pridelovalca za točno določeno količino grozdja, mošta ali vina, izjemoma dovoli pridelavo mošta oziroma vina v neposredni bližini vinorodnega okoliša, v katerem je bilo pridelano grozdje, če:

• v vinski kleti na območju, na katerem je grozdje pridelano, iz objektivnih razlogov ni mogoče pridelati mošta oziroma vina,
• pridelovalec prideluje grozdje v dveh ali več sosednjih vinorodnih okoliših.

Ne glede na zgoraj navedeno minister izda dovoljenje za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov na obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo le, če je bil vinograd na dan uveljavitve Zakona o vinu vpisan v register in v lasti pridelovalca ter je iz registra razvidno, da pridelovalec v Republiki Sloveniji nima v lasti ali zakupu obrata za pridelavo mošta in vina.

1. Pridelava mošta in neustekleničenega vina
   

Pridelava mošta in vina se izvaja po predpisanih postopkih glede na predvideno kakovostno stopnjo vina.

Pridelava mošta in vina zajema:

• prevoz in prevzem grozdja,
• predelavo grozdja: pecljanje in drozganje grozdja,
• kletarska dela: stiskanje grozdja, obdelava mošta, vodenje alkoholnega vrenja mošta in bistrenje ter negovanje in skladiščenje mošta in vina,
• pripravo vina za porabo: polnjenje donegovanega vina v predpisano originalno embalažo in skladiščenje vina pred oddajo v promet.

Med pridelavo neustekleničenega vina spada tudi pridelava aromatiziranih vin.

Fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s pridelavo mošta oziroma neustekleničenega vina, mora biti vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod ustrezno dejavnost. Zavezanci za vpis v register so pridelovalci, ki obdelujejo vsaj 0,05 ha oziroma manj, če dajejo grozdje v promet oziroma vsi, ki pridelujejo vino za promet. Pridelovalci, ki so vpisani v register, morajo upravni enoti letno poročati podatke o pridelku.

Pravne podlage

• Zakon o vinu (ZVin)

Podjetje, ki proizvaja, predeluje in prva daje v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, je dolžno izpolniti vlogo za registracijo pri Zdravstvenemu inšpektoratu RS.

Med podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, se uvršča:

• proizvodnja oziroma predelava materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili v Republiki Sloveniji,
• uvoz materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz tretjih držav,
• distribucija materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili – direktna dobava iz območja EU.

Nekaj posebnih primerov podjetij, ki se prav tako uvrščajo v zgornje tri skupine: 

• proizvajalci oziroma pridelovalci živil (tudi pakirnice živil), ki direktno uvažajo iz tretjih držav ali nabavljajo z območja EU materiale in izdelke, namenjene za stik z živili bodisi za lastno uporabo-pakiranje živil bodisi za nadaljnjo distribucijo,
• maloprodaja in tržnice, le v primeru, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU,
• restavracije, gostilne, menze, premični obrati, objekti na javnih prireditvah, obrati v javnih zavodih (npr. bolnišnice šole, vrtci) in drugi živilski obrati, če direktno uvažajo iz tretjih držav ali direktno dobavljajo (območje EU) materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (npr. škatle in podloge za pice, posoda, pribor itd., ki se uporablja za serviranje, pakiranje hrane ali na kakršen koli način pride v neposreden stik z živili, kozarci in materiali, uporabljeni v avtomatih za pijače in hrano itd.) in
• spletna prodaja, kataloška prodaja in TV-prodaja, če gre za direktni uvoz iz tretjih držav ali dobavo iz območja EU.

**

Podjetje: pomeni katero koli podjetje, ki za dobiček ali ne, bodisi zasebno bodisi javno, izvaja katero koli dejavnost, povezano s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.

Dajanje v promet: pomeni imetje materialov in izdelkov za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko prenosa, proti plačilu ali ne, ter za prodajo, distribucijo in druge oblike prenosa.

Podrobneje

Podrobneje

Opravlja se na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je zbirka podatkov o kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji. Vpis v register omogoča vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje raznih pravic, kot so ukrepi kmetijske politike. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je namenjena ugotavljanju dejanskega stanja rabe zemljišč.

Več o kmetijskem gospodarstvu tukaj.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
• Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

Povezave

• Register kmetijskih gospodarstev in evidenca dejanske rabe

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij predstavlja:

• prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, prodaja na drobno po pošti preko interneta in prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom.

Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelkov in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev.

Pravne podlage

• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
• Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)

Povezave

• Vpis v register gospodarskih kmetijstev

Za namen uradnega inšpekcijskega nadzora pošiljk: 

• prehranskih dopolnil,
• živil za posebne skupine (formul za dojenčke, žitnih kašic in živil namenjenim dojenčkom in majhnim otrokom, živil za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkov za nadzor nad telesno težo),
• materialov in izdelkov, namenjenim za stik z živili iz tretjih držav,

nosilec dejavnosti oziroma njegov zastopnik (deklarant) vloži vlogo prek spletne aplikacije Oddaja vlog za uradni nadzor pošiljk iz tretjih držav.

Podrobneje