Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte
SPOT

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Reja perutnine

Kazalo

Za opravljanje te dejavnosti potrebujete vstopno dovoljenje.

Perutnina zajema vzrejo in rejo perutnine. Med perutnino uvrščamo kokoši, race, gosi, purane, piščance, pegatke. Perutnina se nanaša tudi na prirejo jajc in dejavnost valilnic.

Za perutnino sta zadolžena imetnik živali, ki je tudi njihov lastnik, in oskrbovalec živali, ki jih oskrbuje.

Pred opravljanjem dejavnosti mora imetnik perutnine registrirati gospodarstvo in se vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ).

Za proizvodnjo jajc se redi kokoši nesnice, ki so vrste Gallus gallus. Imetnik kokoši nesnic mora poskrbeti za vpis v register obratov rej kokoši nesnic.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Odpri razdelek: Vpis v register kmetijskih gospodarstev

    V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

    KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.

    Dokazila

    Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Vpis v register obratov rej za kokoši nesnic

    Objekti za rejo kokoši nesnic morajo biti registrirani pri pristojnem organu.

    Imetnik kokoši nesnic mora vložiti na pristojni organ vlogo za registracijo objektov na gospodarstvu  za rejo kokoši nesnic, ki mora vsebovati:

    • ime in naslov oziroma firmo in sedež nosilca dejavnosti ter naslov gospodarstva;
    • ime in naslov osebe (skrbnika živali), ki je odgovorna za živali;
    • registrske številke drugih objektov, ki jih vodi isti skrbnik živali;
    • ime in naslov oziroma firmo in sedež imetnika objekta oziroma gospodarstva, če ni isti kot skrbnik živali;
    • registrske številke drugih gospodarstev, ki jih ima v lasti imetnik objekta;
    • vrsto reje;
    • maksimalno kapaciteto objekta, izraženo s številom živali na objekt; če gre za različne vrste reje, tudi maksimalno število živali na objekt za posamezno vrsto reje.

    Na podlagi ustreznosti objekta na gospodarstvu ter administrativne in vsebinskem pregledu vloge pristojni organ izda odločbo s katero določi registrsko številko za vsak objekt na gospodarstvo in ga vpiše v register rej kokoši nesnic.

    Registrska številka je sestavljena iz številk, ki pomenijo vrsto reje, šifra države

    (SI), dvomestna TRACES številka območnega pristojnega organa, zaporedna

    številka za gospodarstvo, ki ji sledi dvomestna zaporedna številka objekta.

    Register rej kokoši nesnic vodi pristojni organ.

    Podrobneje

  • Odpri razdelek: Imetnik perutnine

    Imetnik perutnine je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik živali in je trajno ali začasno odgovorna za živali.

    Vsi imetniki perutnine morajo biti vpisani v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in za opravljanje zootehniških opravil mora biti ustrezno usposobljen.

    Imetnik kokoš nesnic je dolžan vpisati v register rej kokoš nesnic.

    Podrobneje

  • Odpri razdelek: Oskrbovalec živali

    Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

    Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

    Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

    Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

    Podrobneje

  • Odpri razdelek: Tehnologija in način reje

    Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

    Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Prilagojena reja

    Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

    • zadovoljene njihove biološke potrebe,
    • da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
    • da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

    Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

    Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

     

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Krma baza

    Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

    Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

    Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

    Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Ustrezna kmetijska infrastruktura

    Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Oskrba živali

    Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

    Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

    Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

    Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Ustrezni prostori in oprema

    Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

    • hleve, lope, staje, molzišča;
    • čebelnjake;
    • bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
    • gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
    • skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
    • strojne lope;
    • druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

    Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

    Med opremo za rejo se šteje zlasti:

    • ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
    • ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
    • ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
    • ustrezne panje in nakladne panje;
    • ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

    Materiali za gradnjo objektov, prostorov za nastanitev, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za temeljito čiščenje in razkuževanje. Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali.

    Prostorsko stanje mora ustrezati vrsti živali in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter higienskimi pogoji.

    Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi oziroma zagotovljena mora biti primerna uporaba umetne svetlobe. Električna napeljava mora biti ustrezno nameščena, da ne poškoduje živali.

    Pravne podlage

  • Odpri razdelek: Ustrezni prostori za živalske iztrebke

    Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

    Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

    Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

    Objekti za živalske iztrebke so:

    • gnojišča,
    • gnojnične jame in jame za gnojevko,
    • lagune,
    • sedimentacijski bazeni in
    • naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Skrbnik zakonodaje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska 22
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Pravne podlage

Zadnja sprememba:
27. 9. 2023