Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Ribiško upravljanje

Za opravljanje te dejavnosti potrebujete koncesijo in ustrezen kader.

Za namene ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, se celinske vode razdelijo na ribiška območja, ribiške okoliše, ribiške revirje.

Meje ribiških območij in ribiških okolišev določi pristojni organ.

Ribiško upravljanje obsega:

  • programiranje,
  • izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib,
  • trajnostno rabo rib,
  • vodenje predpisanih evidenc in poročanje,
  • strokovno usposabljanje,
  • izvajanje ribiško čuvajske službe,
  • aktivnosti ob poginih rib ter druge naloge
  • v nekaterih primerih tudi ribogojstvo.

Na podlagi koncesijske pogodbe, ribiško upravljanje v posameznih ribiških okoliših izvajajo ribiške družine (izvajalec ribiškega upravljanja). Koncesionar mora izpolnjevati predpisane pogoje in mora imeti za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljen kader:

  • gospodar,
  • izvajlec elektroribolova,
  • ribiški čuvaj,
  • ribogojec (v kolikor koncesionar izvaja ribogojstvo)

Strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega območja je načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju. V posameznih ribiških okoliših je podlaga za ribiško upravljanje ribiškogojitveni načrt. Oba načrta izdela Zavod za ribištvo Slovenije na podlagi mnenj izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti za obdobje šestih let.

Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta. Letni program ureja izvajanje ribiškogojitvenega načrta za posamezno leto na podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

  • Ribiško upravljanje se izvaja na podlagi koncesije v ribiških okoliših.

    Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • da je registrirana za opravljanje dejavnosti ribištva,
    • da ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku,
    • da v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa ni bila izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje,
    • da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi,
    • ima ustrezne prostore za opravljanje administrativnih zadev,
    • ima računalniško opremo, ki omogoča dostop do ribiškega katastra.

    Naloge koncesionarja so:

    • priprava in sprejem letnega programa,
    • izvajanje ribolova,
    • izvajanje elektroribolova za sonaravno vzrejo, intervencijske odlove rib in za potrebe znanstveno - raziskovalnega dela,
    • aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib,
    • izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib,
    • vodenje predpisanih evidenc,
    • poročanje,
    • strokovno usposabljanje ribičev,
    • izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe
    • druge naloge, povezane s koncesijo.

    Koncesionar mora zagotoviti tudi izvajanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z ribolovnimi viri.

    Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede pristojni organ. Koncesija se podeli za 30 let. Pri izboru koncesionarja se upošteva višina ponujene koncesijske dajatve. Pri več ponudbah z enako višino koncesijske dajatve se upošteva še:

    • upravljanje z ribogojnimi objekti, ki so namenjeni vzreji vrst rib, ki so v ribiškogojitvenih načrt predvidene za repopulacijo,
    • število strokovno usposobljenih delavcev v ribištvu.

    Koncesionar prejme odločbo o izbiri koncesionarja. Izbrani koncesionar sklene koncesijsko pogodbo s pristojnim organom.

    Koncesionar mora zagotoviti strokovno usposobljen kader, in sicer ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova, ribiškega čuvaja ter ribogojca, v kolikor ima ribogojnico.

    Društvo, ki želi pridobiti koncesijo mora imeti ustrezno število članov, od njih ne sme zahtevati pristopnine ter mora omogočati nakup ribolovnih dovolilnic tudi nečlanom.

    Podrobneje

  • Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta.

    Letni program je sestavljen iz:

    • ocene stanja izvajanja ribiškega upravljanja,
    • programa predvidenih ukrepov,
    • finančnega načrta.

    Vsebina letnega programa se vodi na obrazcu LPR.

    Izvajalec ribiškega upravljanja mora o izvajanju letnega programa voditi evidence o:

    • o odlovu in smukanju plemenk;
    • o odlovu rib pri sonaravni gojitvi;
    • o interventnih odlovih;
    • o odlovih za znanstveno - raziskovalno namene;
    • o vlaganjih;
    • o izdanih ribolovnih dovolilnicah;
    • o ribiških tekmovanjih;
    • o poginih rib;
    • o posegih v ribiški okoliš;
    • o izvajanju ribiškočuvajske službe;
    • o drugih dogodkih.

    Letni program ureja izvajanje ribiškogojitvenega načrta za posamezno leto na podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu. Ocena je sestavni del letnega programa.

    Izvajalec ribiškega upravljanja pripravi letni program do 31. decembra za prihodnje leto in ga pošlje v Zavod za ribištvo Slovenije v potrditev (v nadaljevanju: zavod). Če zavod v 30 dneh ne da pisnih pripomb, se šteje, da je letni program potrjen.

    Letni program se izdela v dveh izvodih. En izvod hrani Zavod, en izvod pa izvajalec ribiškega upravljanja.

    Do potrditve novega letnega programa se uporablja letni program za preteklo leto.

    Pravne podlage

  • Izvajalec ribiškega upravljanja mora najpozneje do 31. marca pripraviti letno poročilo o izvajanju letnega programa za preteklo leto in nato ga poslati Zavodu za ribištvo Slovenija.

    Letno poročilo o izvajanju letnega programa mora vsebovati podatke o:

    • smukanju plemenk;
    • odlovu v gojitvenih revirjih za sonaravno gojitev in drugi odlovi;
    • poribljavanju v gojitvene in ribolovne revirje;
    • izkoriščenih ribolovnih dnevih po vrstah ribolovnih dovolilnic;
    • uplenu rib po številu in teži ločeno po vrstah;
    • ulovu rib po vrstah in velikosti v revirjih, v katerih velja ribolovni režim ujemi in spusti;
    • ulovu rib po vrstah in velikosti  iz priloge V Direktive Sveta 92/49/EGS
    • ribiških tekmovanjih;
    • škodi na ribah;
    • posegih v ribiški okoliš;
    • ribojedih pticah;
    • izvajanju ribiškočuvajske službe;
    • opravljenih raziskavah;
    • strokovnih delavcih v ribištvu;
    • članstvu, če je koncesionar društvo;
    • drugih, za ribištvo pomembnih podatkih.

    Podatki se vodijo na obrazcu LPO.

    Letna poročila se morajo pripraviti v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Izvajalec ribiškega upravljanja vodi evidenco o izdanih ribolovnih dovolilnicah s podatki:

    • vrsto ribolovne dovolilnice;
    • zaporedno številko dovolilnice;
    • datum izdaje;
    • ime in priimek oziroma naziv imetnika ribolovne dovolilnice ter točen naslov;
    • rok veljavnosti;
    • ribolovni revir za katerega je bila izdana;
    • vrste rib, ki jih je dovoljeno loviti;
    • podpis izdajatelja.

    Izvajalec ribiškega upravljanja mora podatke iz evidence o izdanih ribolovnih dovolilnicah podati v letnem poročilu o izvajanju letnega programa najkasnej do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

    Pravne podlage

  • Izvajalec ribiškega upravljanja mora biti vpisan v ribiški kataster.

    Ribiški kataster je evidenca o:

    • ribiških območjih, okoliših in revirjih ter vodnih telesih, na katera se nanašajo,
    • vodah posebnega pomena,
    • izvajalcih ribiškega upravljanja,
    • ribogojnicah,
    • komercialnih ribnikih,
    • izvajanju letnega programa ribiškega upravljanja,
    • monitoringu populacij rib,
    • odlovu in smukanju rib,
    • gojitvi rib za pribljavanje,
    • sonaravni gojitvi rib,
    • opravljenih odlovih rib na podlagi dovoljenja,
    • poginih rib,
    • ribojedih pticah,
    • posegih v ribiškem okolišu,
    • opravljenih izpitih za gospodarja, izvajalca elektroribolova, čuvaja in ribogojca
    • drugi podatki pomembni za ribiško upravljanje.

    Evidenca o izvajalcih ribiškega upravljanja v ribiških okoliših mora vsebovati:

    • ime in naslov oziroma naziv in sedež;
    • podatke o registraciji;
    • kopijo odločbe o podelitvi koncesije;
    • kopijo koncesijske pogodbe;
    • ime in priimek ter kontaktne podatke odgovorne osebe;
    • imena in priimke ter kontaktne podatke strokovno usposobljenih delavcev v ribištvu;
    • število članov, če je izvajalec ribiškega upravljanja društvo;
    • podatke o vodah, izločenih iz ribiškega okoliša;
    • podatke o opremi za izvajanje ribiškega upravljanja.

    Podatki in evidence v ribiškem katastru se vodijo v pisni in elektronski geokodirani obliki.

    Podatki o izvajalcih ribiškega upravljanja so avtomatsko vneseni po podelitvi koncesije.

    Pravne podlage

  • Ribiška tekmovanja potekajo pod okriljem izvajalcev ribiškega upravljanja v skladu z ribiškogojitvenim načrtom in morajo biti ustrezno organizirana. 

    Ribiška tekmovanja potekajo na tekmovalnih trasah ter jih je dovoljeno prirejati le na podlagi pravil, ki jih pripravi Ribiška zveza Slovenija le - ta pa morajo biti usklajena s pravili Svetovne ribiške konfederacije (CIPS). 

    Organizator ribiških tekmovanj mora pristojni ribiški inšpekciji poslati časovni načrt tekmovanj 14 dni pred prvo tekmo v nizu tekmovanj.

    Podatke o ribiških tekmovanjih se vodi v evidenci o izvajanju letnega programa ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu in v letnem poročilu.

    Pravne podlage

    Povezave

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti