Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Arheološke raziskave

Arheološke raziskave so dela, ki posegajo v arheološke ostaline ali arheološko dediščino zaradi njihovega varstva, s katerimi se ugotavlja njihova pristnost, proučujejo njihovi deli ali pridobivajo podatki o njihovem obstoju, pomenu, stanju in ogroženosti.

Raziskave vključujejo terenske in poizkopavalne oziroma poterenske postopke za izdelavo končnega strokovnega poročila o raziskavi ter predajo arhiva arheološkega najdišča pristojnemu muzeju.

Raziskave se glede na način posega v arheološke ostaline delijo na neinvazivne, šibko invazivne in invazivne:

  • neinvazivne so raziskave, ki fizično ne posegajo v arheološke ostaline ali jih ne spreminjajo;
  • šibko invazivne so raziskave, ki le delno fizično posegajo v arheološke ostaline in jih pri tem ne spreminjajo;
  • invazivne so raziskave, ki fizično posegajo v arheološke ostaline in jih pri tem spreminjajo oziroma odstranijo.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Za opravljanje dejavnosti se je treba predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

    Izvajalec raziskave je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko ali negospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju raziskav.

     

    Dokazila

    • Izpisek iz poslovnega registra (AJPES) pristojni organ ga pridobi po uradni dolžnosti.

    Pravne podlage

  • Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline potrebujete iz znanstvenoraziskovalnih razlogov oziroma kadar posegate v zemeljske plasti kopenske ali podvodne registrirane nepremične dediščine in je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave:

    • kot pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja oz. mnenja za poseg Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
    • z upoštevanjem smernic Ministrstva za kulturo ob pripravi prostorskih aktov.

    Ministrstvo s soglasjem strokovno usposobljenemu izvajalcu dovoli izvedbo arheološke raziskave. Raziskavo in odstranitev arheološke ostaline nadzoruje v soglasju imenovan nadzornik raziskave, konservator arheolog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Soglasje ni potrebno za neinvazivne arheološke raziskave, to je tiste raziskave, ki fizično ne posegajo v arheološke ostaline ali jih ne spreminjajo.

    Pred izdajo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline vlogo obravnava strokovna Komisija za arheološke raziskave, ki poda mnenje. Komisija v mnenju presoja zlasti utemeljenost razloga za izvedbo raziskave, ustreznost usposobljenosti in sestave v vlogi predlagane raziskovalne ekipe in ustreznost predlaganih raziskovalnih postopkov. Delo komisije poteka na rednih ali dopisnih sejah. Redne seje se sklicujejo praviloma tedensko, ob četrtkih. Komisiji so predložene le formalno popolne vloge, ki so v vložišče ministrstva v elektronski ali fizični obliki oddane najkasneje do 12. ure dva dni pred zasedanjem komisije, to je praviloma do torka do 12. ure. Kasneje prejete vloge so komisiji predložene na prvi naslednji seji.

    S soglasjem se lahko dovoli tudi odstranitev arheološke ostaline z izvedbo izravnalnega ukrepa.

    V primerih (so)financiranja predhodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna se kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline izdaja skladno s postopki, ki so predpisani za:

    Vlogo za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline vloži naročnik arheološke raziskave ali pooblaščeni izvajalec raziskave ali druga oseba.

    Vloga za izdajo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je dostopna na javnem portalu spletne aplikacije ISeD https://ised.gov.si. Več o tem na gov.si.

    Podrobneje

  • Izvajalec raziskave mora razpolagati s kadri, opremo in sredstvi, ki omogočajo izvedbo raziskave v skladu s strokovnimi standardi raziskav in so namenjeni zlasti za:

    • prostorske in druge izmere, slikovno in pisno dokumentiranja;
    • začasno hrambo in obdelavo arhiva arheološkega najdišča;
    • zagotovitev zdravja in varnosti pri delu;
    • zavarovanje območja raziskave in arhiva raziskave pred krajo ter vsemi škodljivimi vplivi, ki jih je mogoče predvideti.

    Prostori, ki jih za začasno hrambo arheoloških najdb zagotavljajo izvajalci raziskav, morajo ustrezati naslednjim minimalnim klimatskim standardom:

    glede na svetlobno občutljivost morajo biti za gradivo med hranjenjem zagotovljeni naslednji pogoji:

    • gradivo z nizko stopnjo občutljivosti: priporočena osvetljenost do 200 lx, dovoljena letna količina sprejete svetlobe do 84.000 lx·h;
    • gradivo s srednjo stopnjo občutljivosti: priporočena osvetljenost do 50 lx, dovoljena letna količina sprejete svetlobe do 42.000 lx·h;
    • gradivo z visoko stopnjo občutljivosti: priporočena osvetljenost do 50 lx, dovoljena letna količina sprejete svetlobe do 12.000 lx·h;
    • svetlobno neobčutljivo gradivo: ni omejitve.

    Skupna UV-obsevanost gradiva pri gradivu z nižjo stopnjo občutljivosti ne sme presegati 0,4 mikro W/cm2, pri gradivu z višjo stopnjo občutljivosti pa 0,1 mikro W/cm2.

    Za mešano zbirko mora biti stalna vlažnost 55 % oziroma med 45 % in 60 % relativne vlažnosti z minimalnimi nihanji.

    Temperatura se nadzoruje v povezavi z vlažnostjo in prilagaja človekovemu počutju. Zaradi gospodarnosti so zimske in poletne ravni lahko različne:

    • pozimi: 19 °C +- 1 °C,
    • poleti: 24 °C +- 1 °C.

    V tem razponu ne sme biti hitrega nihanja temperature.

    Glede onesnaženosti zraka, hrupov in tresljajev veljajo iste vrednosti kot pri varovanju človekovega zdravja.

    Prostori morajo ustrezati tudi predpisom, ki urejajo gradnjo objektov, varnost pred požari, zdravje in varnost pri delu ter varstvo okolja.

    Pravne podlage

  • Izvajalec raziskav mora imeti tudi odgovorno osebo, ki je odgovorna za:

    • celovito organizacijo in izvedbo raziskave;
    • zavarovanje območja raziskave in arhiva arheološkega najdišča pred krajo ter vsemi škodljivimi vplivi, ki jih je mogoče predvideti;
    • ureditev lokacije ali območja raziskave in nadzora nad izvajanjem raziskave;
    • ustrezno začasno hrambo arhiva arheološkega najdišča;
    • predajo arhiva najdišča pristojnemu muzeju v določenem roku.

    Odgovorna oseba je zadolžena tudi za to, da o datumu začetka raziskave imenovanega nadzornika raziskave v soglasju za raziskavo pisno obvesti vsaj tri delovne dni pred začetkom raziskave.

    Pravne podlage

  • Pooblaščena oseba, ki vodi raziskavo, mora po koncu del ali najmanj enkrat letno do 31. marca tekočega leta zavodu poslati celovito poročilo o poteku in izsledkih raziskave.

    Zahteve za poročanje o raziskavi arheoloških ostalin se določijo v soglasju za raziskavo.

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.