Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Socialni servis
Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč in v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
Socialni servis ne sodi v javno službo.
Storitev obsega zlasti naslednja opravila:
- prinašanje pripravljenih obrokov hrane,
- nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin, priprava drv ali druge kurjave,
- nabava ozimnice,
- manjša hišna popravila,
- pranje in likanje perila,
- vzdrževanje vrta in okolice stanovanja,
- čiščenje v stanovanju, opremljanje, spremljanje pri obiskih trgovin, predstav, sorodnikov ali na počitnicah,
- organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva,
- pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza,
- pomoč pri opravljanju bančnih poslov, plačevanju računov, sprejemanju in odpošiljanju poštnih pošiljk – po pooblastilu upravičenca,
- varovanje in nadziranje stanja uporabnika preko noči,
- celodnevna povezava prek osebnega telefonskega alarma.
Izvajalec storitve socialnega servisa mora nuditi vsaj tri opravila iz prejšnjega odstavka, od katerih mora vedno biti na voljo opravilo iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru izvajanja opravila iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, ki se lahko opravlja kot samostojna storitev socialnega servisa.
Upravičenec je vsakdo, ki zaradi invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje, naroči določeno opravilo ali več opravil in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v zvezi z opravljeno storitvijo.
Postopek pri opravljanju posameznega opravila in obseg storitve določita uporabnik in izvajalec z dogovorom ali pogodbo.
Trajanje storitve je odvisno od volje uporabnika in izvajalca, določita pa ga v dogovoru ali pogodbi.
Pod dejavnost socialnega servisa spadajo tudi dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način:
- pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza,
Ta dejavnost je uvrščena na listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način.
Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Brezplačni vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Pred vpisom v register izvajalcev socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo oziroma pred pridobitvijo koncesije in vpisom v register koncesionarjev mora imetnik dovoljenja oziroma koncesionar pridobiti soglasje k ceni socialno varstvene storitve.
Ceno storitve določi organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba na podlagi predpisane metodologije.
Izvajalec socialno varstvene storitve vloži vlogo za soglasje k ceni storitve, in sicer pri pristojnem ministrstvu, na obrazcu. Obrazci so v prilogah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.
Elementi za oblikovanje cen so:
- stroški dela,
- stroški materiala in storitev,
- stroški amortizacije,
- stroški investicijskega vzdrževanja,
- stroški financiranja.
Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
K cenam storitve soglasje daje ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
Dokazila
Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev
Pravne podlage
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
- Pravilnik o opravljanju socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo in vpisa v register
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Pristojni organ
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Dunajska cesta 21
1000 Ljubljana -
Izvajalci institucionalnega varstva so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji oziroma koncesionarjev.
Pravne podlage
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva
- Pravilnik o pogojih izdaje dovoljenja za delo in vpisu v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji
-
Storitev obsega zlasti naslednja opravila:
- prinašanje pripravljenih obrokov hrane,
- nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin, priprava drv ali druge kurjave,
- nabava ozimnice,
- manjša hišna popravila,
- pranje in likanje perila,
- vzdrževanje vrta in okolice stanovanja,
- čiščenje v stanovanju, opremljanje, spremljanje pri obiskih trgovin, predstav, sorodnikov ali na počitnicah,
- organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva,
- pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza,
- pomoč pri opravljanju bančnih poslov, plačevanju računov, sprejemanju in odpošiljanju poštnih pošiljk – po pooblastilu upravičenca,
- varovanje in nadziranje stanja uporabnika prek noči,
- celodnevna povezava prek osebnega telefonskega alarma.
Izvajalec storitve socialnega servisa mora nuditi vsaj tri opravila iz prejšnjega odstavka, od katerih mora vedno biti na voljo opravilo iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru izvajanja opravila iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, ki se lahko opravlja kot samostojna storitev socialnega servisa.
Pravne podlage
-
Izvajalec mora v okviru socialnega servisa obvezno nuditi prinašanje pripravljenih obrokov hrane, razen v primeru izvajanja celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma kot samostojne storitve.
Pravne podlage
-
Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja in za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celoten nacionalni sistem socialnega varstva.
Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:
- storitvah,
- drugih pomočeh posamezniku,
- oprostitvah pri plačilu storitev,
- izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
- financiranju socialno varstvene dejavnosti,
- izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna pooblastila in nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.
Zbirke podatkov vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po predpisih o socialnem varstvu (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni z zakonom.
Pravne podlage
-
Izvajalec socialno varstvene storitve je dolžan sproti pisno poročati Ministrstvu za solidarno prihodnost o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.
Pravne podlage
-
Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.
Pravne podlage
-
Če izvajalec poleg socialno varstvene dejavnosti opravlja še kakšno drugo dejavnost, mora v letnem poročilu oziroma računovodskih izkazih prikazati ločeno poslovanje na področju socialnega varstva.
Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Pravne podlage