Monitoring radioaktivnosti

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti in zavezanec za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki izvaja monitoring emisij sam, mora za to dejavnost imeti pooblastilo pristojnega organa.

Pooblastilo je dokument, s katerim se pravni ali fizični osebi prizna usposobljenost za izvajanje monitoringa radioaktivnosti okolja ali obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti. 

Pristojni organ izda pooblastilo v obsegu, za katerega oseba zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja ali obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti.

Oseba mora za pridobitev pooblastila predložiti dokazila, da izpolnjuje naslednje pogoje:

• da ima ustrezno statusno obliko;
• da je registriran za izvajanje dejavnosti;
• da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po standardu SIST ISO/IEC 17025 za tiste meritve, za katere prosi za pooblastilo;
• da razpolaga z merilno opremo, ki ustreza zahtevam, določenim s tem pravilnikom za vrste meritev, za katere prosi za pooblastilo;
• da zagotavlja zmogljivost merilne opreme, ki vsaj za tretjino presega predviden obseg meritev, za katerega prosi za pooblastilo;
• da razpolaga z opremo, potrebno za izvajanje izrednega monitoringa radioaktivnosti, predpisano v 43. členu tega pravilnika;
• da izvaja program primerjalnih meritev in sodeluje v mednarodnih interkomparacijskih meritvah.

K vlogi za pridobitev pooblastila ni treba prilagati dokazil iz prejšnjega odstavka, ki jih pristojni organ lahko pridobi iz uradnih evidenc.

K vlogi za pridobitev pooblastila je treba priložiti podatke o organizaciji in lastniški strukturi pravne osebe, če ta ni registrirana v Republiki Sloveniji.

V izjemnih primerih, ko gre za posebno merilno metodo, za katero ni pooblaščenega izvajalca, ki bi imel za to metodo ustrezno akreditacijo, za pridobitev pooblastila ni treba imeti akreditacije. V tem primeru morajo biti meritve opravljene v okviru sistema kakovosti, ki ga odobri zavezanec in potrdi pristojni organ.

Pooblastilo za posamezne vrste izvajanja monitoringa radioaktivnosti izda pristojni organ za jedrsko varnost v soglasju z organom, pristojnim za varstvo pred sevanji, za največ pet let.

 

 

Podrobneje

Če izvajalec monitoringa radioaktivnosti ugotovi povečano radioaktivno kontaminacijo v preiskovanih vzorcih, mora o tem takoj poročati zavezancu in pristojnemu upravnemu organu.

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora  pristojnemu upravnemu organu takoj poročati tudi o rezultatih meritev kontaminacije; če zazna novo prisotne radionuklide, ki v programu obratovalnega ali izrednega monitoringa radioaktivnosti niso bili predvideni; če zazna bistveno povečanje koncentracije radionuklidov v primerjavi s preteklimi meritvami oziroma o podobnih nenavadnih rezultatih.

Če zavezanec za monitoring radioaktivnosti okolja oziroma zavezanec za izredni monitoring radioaktivnosti zaradi ugotovljene povišane kontaminacije v preiskovanih vzorcih zahteva povečan obseg monitoringa radioaktivnosti, mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti povečan obseg teh storitev tudi zagotoviti.

Pri neprekinjenem merjenju hitrosti doze zunanjega sevanja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti nuditi pristojnemu upravnemu organu ali zavezancu za obratovalni ali izredni monitoring radioaktivnosti, ki mu je monitoring radioaktivnosti naročil, in možnost sprotnega spremljanja rezultatov meritev.

 Izvajalec monitoringa radioaktivnosti mora zagotoviti zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo določi pristojni organ v skladu s četrtim odstavkom 20. člena Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti, in mora imeti vzpostavljeno svojo lastno evidenco oziroma register meritev.

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti okolja mora pristojnim upravnim organom poročati  s sprotnimi poročili, če je ugotovil povišano radioaktivnost v okolju, z letnim poročilom o izvedbi programa monitoringa radioaktivnosti okolja pa najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo leto.

Letno poročilo o izvedbi programa monitoringa radioaktivnosti okolja vsebuje:

•  tabelarni  prikaz predpisanega programa meritev,
• navedbo uporabljene metodologije vzorčenja, priprave vzorcev in meritev,
• rezultate meritev in njihovo merilno negotovost,
• geografske koordinate vzorčevalnih oziroma merilnih mest,
• ovrednotenje rezultatov meritev, in
• rezultate primerjalnih meritev izvajalcev monitoringa radioaktivnosti.

Ob rezultatih meritev morajo biti v letnem poročilu navedeni še podatki o vzorčenju, pripravi vzorcev in pomožnih veličinah za ovrednotenje rezultatov.

 V letnem poročilu morajo biti pri rezultatih meritev s spektrometrijskimi metodami navedene tudi specifične aktivnosti vseh registriranih radionuklidov. 

K letnemu poročilu mora biti priložena tudi zbirka zapisov o meritvah radioaktivnosti v elektronski obliki, katere format je predpisan v letnem programu monitoringa radioaktivnosti okolja na podlagi četrtega odstavka 20. člena Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti. 

Izvajalec monitoringa radioaktivnosti okolja mora v letnem poročilu navesti tudi predlog za spremenjen obseg monitoringa radioaktivnosti v prihodnje, če ima razloge za tako spremembo.

V času izvajanja monitoringa radioaktivnosti okolja mora izvajalec monitoringa radioaktivnosti obvestiti pristojni upravni organ, če rezultati meritev radioaktivnosti pri dveh zaporednih meritvah presegajo za posamezni radionuklid: dvakratno vrednost letnega povprečja, izmerjenega v preteklih letih, ali mejo detekcije, če za ta radionuklid ta meja v prejšnjih letih ni bila presežena.

Zapise o rezultatih monitoringa radioaktivnosti okolja shranjujejo zavezanci monitoringa radioaktivnosti in izvajalci monitoringa radioaktivnosti.

Zapisi morajo vsebovati:

• podatke o vzorčenju in pripravi vzorcev,
• pogoje merjenja (čas merjenja, geometrija vzorca ipd),
• podatke o parametrih, ki so uporabljeni v analizi, in o vmesnih rezultatih,
• rezultate meritev in njihovo merilno negotovost.

Zapisi morajo biti urejeni tako, da jih je mogoče uporabiti za analizo trendov radioaktivnosti okolja in druge analize.

Zapise morajo zavezanci za monitoring radioaktivnosti shranjevati trajno, izvajalci monitoringa radioaktivnosti pa za obdobje petih let po opravljeni meritvi.

 

Pravne podlage

• Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1)
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti
• Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj

Izvajalec meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin mora za to dejavnost imeti pooblastilo pristojnega organa.

Pooblastilo je dokument, s katerim se pravni ali fizični osebi prizna usposobljenost za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin.

Fizična ali pravna oseba, ki želi dobiti pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin, mora vlogi priložiti program meritev.

Pooblastilo za izvajalce meritev radioaktivnosti  pošiljk sekundarnih kovinskih surovin izda pristojni organ za največ dve leti.

Podrobneje