Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti se potrebuje le v primeru, če se dejavnost opravlja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in ne kot samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba.

Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so:

  • predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč
    • proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov
    • peka kruha in potic ter peciva in slaščic
    • proizvodnja testenin
    • peka sadnega kruha (kruha z dodaki sadja ipd.), trajnega peciva, kolačev z dodatki
    • kandiranje sadežev in drugih delov rastlin
    • proizvodnja rastlinskega olja in predelava semen oljnih rastlin
    • predelava in konzerviranje krompirja
    • proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
    • predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
    • proizvodnja vlaknin iz poljščin
    • proizvodnja kisa
    • zakol živali in predelava mesa
    • predelava mleka
    • proizvodnja sladoleda
    • predelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in voska
    • predelava zelišč
    • proizvodnja eteričnih olj
    • predelava gozdnih sadežev
    • proizvodnja žganih pijač
    • proizvodnja piva, medenega piva
    • proizvodnja drugih fermentiranih pijač in sadnih vin
    • pečenje kostanja, koruze, semen, oreškov in prodaja tega na stojnicah
    • predelava volne
    • proizvodnja krmil
    • konzerviranje in vlaganje jajc
  • predelava gozdnih lesnih sortimentov
    • izdelava lesnih briketov in pelet
    • izdelava lesene embalaže
    • izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa
    • izdelava enostavnih izdelkov iz lesa
    • izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov
  • prodaja
    • prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij
    • prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat
    • prodaja na lokalnem trgu
    • prodaja na drobno po pošti preko interneta
    • prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom
  • vzreja in predelava vodnih organizmov
    • vzreja vodnih organizmov
    • predelava vodnih organizmov
  • turizem na kmetiji:
  • turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost,
    • turistična kmetija z nastanitvijo
    • izletniška kmetija
    • vinotoč
    • osmica
  • turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost,
    • prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji
    • ježa živali
    • oddajanje površin za piknike
    • muzeji in tematske zbirke
    • tematski parki
    • apiturizem
    • športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji
  • dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki 
    • lončarstvo
    • izdelava in oblikovanje keramike
    • pletarstvo
    • tkalstvo
    • izdelovanje krpank
    • ročno pletenje in kvačkanje
    • izdelovanje kvačkanih vezenin
    • domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine
    • medičarstvo in lectarstvo, dražgoški kruhki, medenjaki, pecivo in slaščice
    • svečarstvo
    • sedlarstvo
    • coklarstvo
    • umetnostno kovaštvo
    • domače tesarstvo
    • domače mizarstvo
    • rezbarstvo
    • izdelovanje intarzij
    • čebričarstvo, sodarstvo
    • kolarstvo 
    • izdelovanje klekljanih čipk
    • izdelovanje vezenin
    • piparstvo
    • slamnikarstvo
    • izdelovanje narodnih noš
    • izdelovanje umetnega cvetja
    • apnenčarstvo
    • umetnostno kamnoseštvo
    • vrvarstvo
    • izdelovanje bičev
    • izdelovanje maskot
    • izdelovanje replik slovenske kulturne dediščine
    • oglarstvo
    • ročno poslikavanje najrazličnejših predmetov – replike skrinj, panjskih končnic, slik na steklu in drugih izdelkov naše dediščine
    • dekorativno oblikovanje iz naravnih in umetnih materialov 
    • ročno izdelane igrače in lutke
    • polstenje
    • izdelava skodel, skrilj
    • krovstvo s slamo, skodlami in skriljem 
    • izdelki iz čebeljega voska
    • podkovno kovaštvo
    • izdelava slame za krovstvo
    • aranžiranje, izdelava in prodaja vencev, šopkov in drugih aranžmajev iz na kmetiji vzgojenega cvetja ter travniških in gozdnih rastlin
    • peka kruha in potic na tradicionalni način
    • proizvodnja testenin na tradicionalni način
    • peka peciva in slaščic na tradicionalni način
    • izdelki iz suhega cvetja in dišavnic
    • predelava zelišč in dišavnic na tradicionalni način
    • izdelava mila na tradicionalni način
    • predelava volne na tradicionalni način
    • nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom
    • nabiranje smole
  • predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
    • zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi
    • proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase
    • proizvodnja in prodaja energije iz gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata
    • proizvodnja in prodaja energije iz sončnega vira
    • proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira
    • proizvodnja in prodaja energije iz vetrnega vira
  • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo ter ročna dela
    • storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo
    • storitev vzdrževanje cest in pluženje snega
    • storitev vzdrževanje zelenic
    • storitev sečnja
    • storitev spravilo lesa iz gozda
    • storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije
    • storitev izdelava lesnih briketov in pelet
    • storitev gojenje in varstvo gozdov
    • storitev žaganje in skobljanje lesa
    • storitev prevoz mleka, živali
    • storitev točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic
    • storitev zakol živali
    • storitev predelava mesa
    • storitev predelava mleka
    • storitev stiskanje kmetijskih pridelkov za olje 
    • proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
    • storitev mletje žit
    • storitev predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
    • storitev pakiranje pridelkov in izdelkov
    • storitev opravljanje posebnih ročnih kmetijskih del in oskrbe živali
    • storitev nadomeščanje na kmetijah
  • svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilo dejavnostjo
    • svetovanje o kmetovanju
    • organiziranje delavnic ali tečajev
    • usposabljanje na kmetiji
    • prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti 
    • svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil 
    • svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj
  • socialno-varstvo
    • celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil
    • dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.

Pogoji in dokazila

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

    • kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
    • kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

    Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

    Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

    V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

    Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

    Pravne podlage

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

    • kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
    • kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

    Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

    Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

    V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

    Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

    Pravne podlage

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

    • kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
    • kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

    Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

    Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

    V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

    Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

    Pravne podlage

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

    • kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
    • kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

    Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

    Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

    V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

    Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

    Pravne podlage

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, ki opravlja turistično dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, mora upoštevati naslednje prostorske omejitve:

    • kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije in vinotoči imajo lahko največ 60 sedežev;
    • kmetije z nastanitvijo imajo lahko največ 10 sob in dodatnih skupnih ležišč, pri čemer število ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

    Pogoji glede ponudbe hrane na turistični kmetiji:

    Kmetija, mora zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin, pri čemer se jih do največ 30 % vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij.

    V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje (to je 15 % vrednosti surovin).

    Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 % ali več.

    Pravne podlage

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Dopolnilna dejavnost na kmetiji se registrira najpozneje do začetka prvih vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se lahko začne, ko je registrirana in so izpolnjeni vsi pogoji (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ipd.)

    Vlogo vloži nosilec dopolnilne dejavnosti na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na predpisanem obrazcu.

    Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na kmetiji je lahko za isto vrsto dopolnilne dejavnosti le en nosilec, razen za dopolnilne dejavnosti:

    • storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
    • izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

    Na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

    Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.

    Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

    Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu.

    Dokazila

    Dokazila organ pridobi po uradni dolžnosti, razen v primeru, ko dopolnilna dejavnost predstavlja le del prihodkov nosilca dejavnosti.

    V tem primeru mora nosilec najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto sam posredovati podatek o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj 1 ha ali v zakupu najmanj 5 ha primernih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.

    Za en hektar primerljivih površin iz prejšnjega odstavka se, po podatkih iz zemljiškega katastra, štejejo:

    • 1 ha njiv,
    • 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
    • 4 ha pašnikov,
    • 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
    • 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
    • 8 ha gozdov,
    • 5 ha gozdnih plantaž ali
    • 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

    Dokazila

    Dokazilo o lastništvu ali solastništvu: zemljiškoknjižni izpisek, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Dokazilo o zakupu: overjena pogodba o zakupu, ki jo inšpektor pri nadzoru dobi v vpogled.

    Dokazilo o drugačnem uporabniku: družinski član, zakonec, ki ga uradna oseba pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc.

    Pravne podlage

    Povezave

Termin obnove

Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora najkasneje do 30. junija upravni enoti sporočiti podatek o letnem dohodku v preteklem letu.

Upravna enota vsako leto preverja izpolnjevanje pogoja doseganja maksimalnega dohodka iz dopolnilne dejavnosti.

Termin obnove: letno