Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Strokovni izpit na področju varstva kulturne dediščine

S strokovnim izpitom se ugotovi in oceni usposobljenost kandidata za opravljanje strokovnih del na področju varstva kulturne dediščine, za katerega se je kandidat izpopolnjeval.

Izpiti se delijo glede na področja varstva kulturne dediščine: konservatorsko, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko področje. Izpiti se poleg tega delijo glede na zahtevano izobrazbo, ki je potrebna za pridobitev naziva.

Posameznik, ki je opravil izpit z določenega področja varstva kulturne dediščine in začne opravljati delo na drugem področju varstva kulturne dediščine, mora opraviti dopolnilni del izpita s področja varstva kulturne dediščine, ki ga opravljeni izpit ni zajemal. Dopolnilni del izpita mora opraviti v roku enega leta od začetka opravljanja dela na drugem področju varstva kulturne dediščine.

Posameznik, ki je v času od zaposlitve pridobil višjo stopnjo izobrazbe od tiste, v okviru katere je opravil izpit, opravi dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi. Če že opravlja delo, ki ustreza njegovi novo pridobljeni višji izobrazbi, mora opraviti dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na to delo.

Kandidat se lahko prijavi na izpit, ko opravi najmanj polovico predpisane pripravniške dobe oziroma dobe izpopolnjevanja.

Na izpit se prijavi s pisno prijavo. Po popolni prijavi z vsemi dokazili predsednik izpitne komisije določi izpraševalca za posebni del izpita in ocenjevalca pisne naloge ter odobri prijavljeno temo pisne naloge ali določi drugo temo pisne naloge oziroma kandidata na predlog njegovega mentorja oprosti izdelave pisne naloge.

Izpit obsega splošni in posebni del. Za kandidate z najmanj 1. stopnjo visoke izobrazbe v konservatorski dejavnosti obsega izpit tudi pisno nalogo.

Splošni del izpita je praviloma pisni. Enoten je za vse kandidate, ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Kandidat je oproščen splošnega dela izpita, če je že opravil izpit iz drugega področja varstva kulturne dediščine. Obliko izpitnega vprašalnika določijo izpraševalci in traja lahko največ 60 minut. Kandidat je splošni del izpita opravil uspešno, če je dosegel 60% skupnega števila točk.

Posebni del izpita se opravlja pisno in/ali ustno. Obsega znanja glede na vrsto strokovnega dela, na katerega se pripravlja kandidat. Posebni del izpita je sestavljen iz občega dela in izbranega podpodročja. Podpodročje si kandidat izbere glede na zaposlitev, delovno mesto in strokovno področje, na katerem deluje.

Posamezniki s srednjo stopnjo izobrazbe v konservatorski dejavnosti opravljajo posebni del izpita iz občega dela.

Vprašalnik iz posebnega dela mora biti prilagojen stopnji izobrazbe in strokovnemu delu kandidata. Posebni del izpita traja največ 90 minut, kandidat pa ga uspešno opravi, če je dosegel 60% skupnega števila točk pri vsakem posameznem predmetu.

Znanje, ki ga je kandidat pokazal pri posameznem izpitnem predmetu, oceni izpraševalec z »uspešno« ali »neuspešno«. Kandidat, ki je ocenjen »neuspešno« pri enem predmetu, lahko ponovi izpit iz tega predmeta v roku, ki ga določi komisija in ki ne sme biti krajši od 20 dni od dne, ko je opravljal izpit. Kandidat, ki je ocenjen »neuspešno« iz dveh ali več predmetov, se mora ponovno prijaviti na izpit in ponovno opravljati celoten izpit.

Kandidatu, ki je opravil izpit, ministrstvo izda potrdilo o opravljenem izpitu.

Stroške izpita krije pristojna organizacija oziroma drugi subjekt varstva ali kandidat. Strokovni izpit je za pripravnike, ki so pripravniki v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v državnih ali pooblaščenih muzejih, Arhivu Republike Slovenije in Narodni in univerzitetni knjižnici, brezplačen. Ostali kandidati morajo poravnati stroške izpita ob prijavi in priložiti kopijo dokazila o plačilu.

Pogoji in dokazila

Navedeni pogoji veljajo za poklic Izdelovalec konservatorskega načrta za prenovo

  • Namen pripravništva je seznaniti pripravnika s kulturno dediščino in njenim ohranjanjem, javno službo varstva kulturne dediščine, mu omogočiti, da osvoji metode dela na področju varstva kulturne dediščine s področja, za katerega se pripravlja, ter ga pripraviti na izpit in poznejše strokovno delo.

    Posameznik, ki ni pripravnik in prvič opravlja dela s področja varstva kulturne dediščine, mora pred izpitom opraviti izpopolnjevanje, ki je po vsebini enako pripravništvu. Več informacij o pripravništvu in izpopolnjevanju je na voljo na spletni strani Ministrstva za kulturo.

    Pripravništvo se opravlja v pristojni organizaciji ali drugem subjektu varstva, od tega najmanj 20 delovnih dni v takšni pristojni organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva kulturne dediščine, za katerega se izpopolnjuje kandidat.

    Predstojnik organizacije ali drugega subjekta varstva kulturne dediščine, v katerem poteka pripravništvo oziroma izpopolnjevanje, obvestiti Ministrstvo za kulturo o začetku pripravništva. Predstojnik organizacije prijavi pripravništvo/izpopolnjevanje na obrazcu. K izpitu bodo lahko pristopili le tisti pripravniki, za katere bo ministrstvo prejelo obvestilo o pripravništvu.

    Ob koncu pripravništva kandidat opravi strokovni izpit iz konservatorskega področja.

    Pripravništvo traja:

    • šest mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo;
    • devet mesecev za pripravnika z višjo strokovno izobrazbo;
    • 12 mesecev za pripravnika z visokošolsko izobrazbo.

    Predstojnik organizacije ali drugega subjekta varstva kulturne dediščine, v katerem poteka pripravništvo, ob začetku pripravništva pripravniku določi mentorja. Mentor določi program pripravništva, spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravništva in ob koncu pripravništva napiše poročilo o delu pripravnika.

    Program pripravništva mora ustrezati zahtevam izpita za posamezno raven izobrazbe in nalogam s področja konservatorstva. Program pripravništva obsega splošni in posebni del.

    Splošni del programa pripravništva je enoten za vse pripravnike ne glede na raven njihove izobrazbe. Obsega pridobitev splošnih delovnih izkušenj s področja varstva kulturne dediščine, seznanitev z varstvom in ohranjanjem kulturne dediščine, poslovanjem in ureditvijo organizacije ali drugega subjekta varstva kulturne dediščine, s temeljnimi načeli kodeksa poklicne etike in programom splošnega dela izpita.

    Posebni del programa pripravništva obsega spoznavanje in praktično izpopolnjevanje na področju konservatorstva.

    Program pripravništva vključuje izdelavo pisne naloge, ki je sestavni del izpita. Temo pisne naloge si izbere pripravnik ob soglasju mentorja.

    Pravne podlage

  • Program pripravništva vključuje izdelavo pisne naloge. Pisna naloga je sestavni del izpita.

    Temo pisne naloge si izbere pripravnik ob soglasju mentorja. Tema pisne naloge se določi s področja varstva kulturne dediščine in v povezavi s podpodročjem, za katerega se je kandidat izpopolnjeval. Komisija odobri prijavljeno temo ali pa določi drugo temo pisne naloge.

    Na podlagi popolne prijave k izpitu komisija določi izpraševalca, s katerim se mentor in kandidat lahko posvetujeta.

    Pisna naloga se izdela v obliki predstavitve praktično uporabnega projekta, in sicer ne glede na to, ali je bil ta že izveden ali načrtovan.

    Naloga kandidatov z najmanj 1. stopnjo visokošolske izobrazbe mora obsegati eno avtorsko polo besedila in morebitno slikovno gradivo, naloga kandidatov s srednjo izobrazbo pa mora obsegati pol avtorske pole besedila in morebitno slikovno gradivo. Avtorska pola obsega 30.000 znakov s presledki ali 16 strani s povprečno 1.800 znaki s presledki.

    Pisno delo naj bo smiselno razdeljeno v poglavja ali drugačne sklope. K pisni nalogi je treba nujno priložiti izjavo o avtorstvu pri pisni nalogi za strokovni izpit.

    Naloga mora biti povezana s konservatorskim delom na podpodročju, ki je lahko poročilo o izvedbi določenega projekta. Vsebina mora biti obdelana tako, da obsega predstavitev strokovnega problema, predstavitev metode rešitve tega problema skupaj z opisom izvedbe oziroma postopka in zaključek, ki vsebuje kandidatovo stališče do obravnavane teme oziroma njegov komentar. Naloga naj vsebuje tudi izjavo kandidata, da je pri njeni pripravi upošteval avtorske in sorodne pravice.

    Mentor lahko predlaga, da se kot pisna naloga upošteva že objavljeno ali za objavo pripravljeno delo, ki ga kandidat predloži komisiji in ki ni starejše od dveh let, če po obsegu in kakovosti presega zahtevano raven pisne naloge.

    Uspešno ocenjena naloga je pogoj za pristop k posebnemu dela izpita.

    Oprostitev naloge je možna, če javna objava ustreza obsegu naloge in podpodročju. Oprostitev priprave naloge predlaga mentor.

    Ministrstvo za kulturo obvesti kandidata o odobritvi teme naloge in roku za oddajo pisne naloge, mogočih oprostitvah, izpitni komisiji in o dnevu izpita 15 dni po koncu roka za prijavo.

    Tiskano nalogo je treba oddati na samem izpitu, v elektronski obliki pa jo je treba poslati izpraševalcu takoj po obvestilu o roku za oddajo pisne naloge in v vednost ministrstvu na e-naslov: nada.zoran@gov.si.

    Dokazila

    • Pisna naloga

    Pravne podlage

  • Program pripravništva vključuje določene tečaje izpopolnjevanja na posameznem področju varstva kulturne dediščine. Termine tečajev in izvajalce objavi Ministrstvo za kulturo.

    Program pripravništva v konservatorsko-restavratorski dejavnosti vključuje izobraževanje s področja muzeologije, konservatorstva, arhivistike ali knjižničarstva, skladno z organizacijo, v kateri kandidat deluje.

    Pisni prijavi na strokovni izpit je treba predložiti tudi dokazila o udeležbi na tečajih izpopolnjevanja.

    Dokazila

    • Dokazilo o opravljenih tečajih izpopolnjevanja

    Pravne podlage

Register dovoljenj

Register ni javno dostopen