Specializacija in specialistični izpit

Specializacija je posebna oblika podiplomskega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših del na področju medicinske biokemije. Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom. Specializacija traja praviloma neprekinjeno 48 mesecev.

Specializacijo se lahko odobri zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, ki ima zaključen univerzitetni študij farmacije, biokemije, kemije ali medicine ali druge ustrezne univerzitetne smeri, opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti in vsaj eno leto delovnih izkušenj v medicinskem laboratoriju. Če ima specializant zaključen univerzitetni študij druge ustrezne smeri, o možnosti vpis odloča Komisija za specializacije pri Zbornici laboratorijske medicine Slovenije po pridobitvi mnenje Katedre za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo.

Program specializacije določi Zbornica laboratorijske medicine Slovenije v sodelovanju s Katedro za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo in RSK za laboratorijsko diagnostiko. V programu specializacije se določi:

  • vsebina in trajanje posameznih delov specializacije;
  • obseg znanja in veščine ter druge zahteve, ki jih mora specializant osvojiti do zaključka specializacije.

Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih ali pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih pooblasti minister, pristojen za zdravje, tako da ima specializant možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določenega ožjega strokovnega področja zdravstvene dejavnosti.

Postopek za odobritev specializacije se začne z vlogo delodajalca, kjer je specializant zaposlen, če gre za specializanta, ki ni zaposlen, pa na njegov predlog. Vloga z utemeljitvijo potrebe po specializaciji za določenega specializanta se vloži na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije.

Zbornica izda odločbo o odobritvi specializacije, v kateri je naveden začetek specializacije, rok za zaključek specializacije in glavni mentor. Na podlagi odločbe skleneta specializant in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. Pooblaščeni izvajalec določi datum začetka usposabljana, upoštevajoč odločbo o odobritvi specializacije in razpoložljiva mesta usposabljanja.

Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje. Potek specializacije po programu specializacije določita glavni mentor in specializant. Potek specializacije se vpisuje v List specializanta. Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja le dela in naloge, za katere je usposobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega ali neposrednega mentorja.

Specializant, ki je opravil predpisan program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu, ki obsega teoretični in praktični del.

Vlogo za opravljanje izpita specializant ali njegov delodajalec pošlje na Zbornico laboratorijske medicine Slovenije. K vlogi je potrebno priložiti ustrezno izpolnjen »list specializanta« in mnenje glavnega mentorja o pripravljenosti specializanta za izpit.

Zbornica s sklepom odobri specializantu opravljanje izpita, ko ugotovi, da je pravilno in v celoti opravil predpisani program specializacije in druge dogovorjene obveznosti ter mu določi čas in kraj izpita ter izpitno komisijo.

Specializant opravlja izpit pred izpitno komisijo, ki odloča z večino glasov. Uspeh specializanta na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Specializantu, ki je opravil specialistični izpit, zbornica izda potrdilo in podeli naslov specialist oziroma specialistka medicinske biokemije, ki je enakovreden naslovu »evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine«.

Pravno varstvo

  • Pravno sredstvo: Pritožba
  • Pristojni organ: Zbornica laboratorijske medicine Slovenije
Vir: Ministrstvo za zdravje | Datum zadnje spremembe strani: 23. 03. 2015