Upoštevanje državnega cenika

Zakon o dimnikarskih storitvah določa zgolj maksimalne dovoljene cene, dejanske cene pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom.

Zakon pri tem določa, da se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in normativnega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev.

Najvišjo dovoljeno ceno dimnikarskih storitev določi vlada s sklepom v evrih/časovno enoto dela. Navedena cena je določena kot najvišja dovoljena cena, kar daje skupaj s prosto izbiro dimnikarske družbe uporabnikom tudi možnost, da si za dimnikarske storitve zagotovijo nižje plačilo od najvišje določenega plačila. Višino cene vlada določi ob upoštevanju cen storitev dejavnosti, za katere je predpisana podobna raven strokovne izobrazbe.

Do sprejema omenjenih predpisov se znesek za izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega števila časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev, ki se mu, kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen več kot 25 kilometrov od sedeža dimnikarske družbe, prištejejo potni stroški največ v višini 0,25 € na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 € na uro dela dimnikarskih storitev pri uporabniku dimnikarskih storitev brez DDV.

Datum zadnje spremembe strani: 28. 06. 2017