Zagotavljanje varnosti živil

Zahteve glede varnosti živil

Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja nevarnosti za potrošnikovo zdravje (npr. surovo meso se mora pred uživanjem termično obdelati). Živila, ki niso varna, ne smejo biti v prometu.

Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

  • pravilno označeno,
  • zagotavlja sledljivost,
  • pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
  • predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

  • bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
  • kemičnih dejavnikov tveganja (ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi in 
  • fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

  • vse faze pridelave, predelave in distribucije,
  • običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika,
  • informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

  • verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
  • verjetni kumulativni toksični učinki,
  • posebna zdravstvena preobčutljivost skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni:

  • nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
  • država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
  • potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske in krmne dejavnosti:

  • Varnost: Nosilci dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane ali krme.
  • Odgovornost: Nosilci dejavnosti so odgovorni za varnost hrane in krme, ki ju pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
  • Sledljivost: Nosilci dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
  • Preglednost: Nosilci dejavnosti morajo takoj obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
  • Nujni ukrepi: Nosilci dejavnosti morajo takoj umakniti hrano ali krmo iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
  • Preprečevanje: Nosilci dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
  • Sodelovanje: Nosilci dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti

Nosilec živilske dejavnosti ima torej glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Nosilec dejavnosti lahko uporabi Smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu, ki sta jih pripravili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

Nosilec živilske dejavnosti mora obrat registrirati pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije ZIRS, če opravlja:

  • katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne prehranske namene,
  • gostinsko dejavnost,
  • dejavnost v obratih za prehrano na delu,
  • dejavnost v institucionalnih obratih prehrane.

Nosilec dejavnosti registracijo opravi:

  • elektronsko z izpolnitvijo elektronskega obrazca, ki je objavljen na spletnem naslovu ZIRS,
  • pisno na obrazcu, ki ga izpolni in pošlje na območno enoto ZIRS, na območju katere je obrat, s pripisom "Registracija".

Nosilec dejavnosti je dolžan registrirati obrat 15 dni pred pričetkom obratovanja.

Na podlagi popolne vloge ZIRS vpiše obrat v seznam registriranih obratov. Nosilec dejavnosti je dolžan sporoči vse spremembe podatkov ZIRS najmanj 15 dni po vsakršni spremembi podatkov.

Umik in odpoklic živil

Nosilci živilske dejavnosti morajo ZIRS obveščati o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo se opravi z Obrazcem za obveščanje ZIRS.

ZIRS se obvešča po telefonu, telefaksu ali na elektronski naslov rasff.zirs@gov.si.

Nosilec dejavnosti mora ustrezno obvestiti potrošnike o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo mora biti jasno, nedvoumno in objavljeno tako, da bodo informacije dejansko dosegle mogoče potrošnike živila, ki je varno. Podatki v obvestilu morajo vključevati najmanj vrsto in trgovsko ime živila, ime proizvajalca ali uvoznika, opis in vrsto pakiranja, podatke o datumu proizvodnje - roku uporabe, seriji - LOT, o delu embalaže, na katerem so ti podatki objavljeni. Navedeni morajo biti razlogi za zdravstveno neustreznost živila, navodila za ukrepanje potrošnikov ter naslov podjetja in osebe za stike v podjetju, na katero se potrošniki lahko v tej zadevi obračajo. V tiskanih občilih je priporočljivo k obvestilu dodati sliko in v televizijskih objavah sliko ali film.

Datum zadnje spremembe strani: 07. 11. 2019