Obvestilo: Z dnem, 31. 5. 2020, je bila preklicana epidemija koronavirusa v RS. S 1. 6. 2020 so prenehali veljati nekateri ukrepi in spremenjeni pogoji poslovanja. Več informacij na tej povezavi.

Intervencijski ukrepi

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in reševanja, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg intervencijskega ukrepanja.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, npr. zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja intervencijskega ukrepa jodne profilakse.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje, da se med izrednim dogodkom zagotovita ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem poročilu.

Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba zagotoviti:

  • da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi;
  • da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako, da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov;
  • upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in intervencijskih nivojev.

Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti z visokoaktivnim virom sevanja mora nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja posredovati vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja in podatke iz varnostnega poročila, ki se jih potrebuje pri izdelavi državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja.

Upravljavec objekta mora vzdrževati pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in lokalnih načrtih zaščite in reševanja.

Upravljavec objekta in nosilci izvajanja ukrepov po lokalnem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.

V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora upravljavec objekta zagotoviti, da so o dogodku v najkrajšem možnem času obveščeni organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.

Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, ima dolžnost obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik.

Za način in obseg obveščanja splošne javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Datum zadnje spremembe strani: 18. 03. 2016