Pogosta vprašanja in odgovori – gospodarske družbe

FURS, DDV

  • Kdaj moramo predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke?

Zahtevek mora pravni subjekt predložiti najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev presegla 50.000 EUR.

  • Kaj se zgodi, če predložimo zahtevek za izdajo identifikacijske številke pravočasno, v obdobju do izdaje identifikacijske številke pa presežemo 50.000 EUR obdavčljivega prometa?   

Identifikacijsko številko za DDV mora davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.

Davčni zavezanec, ki preseže znesek obdavčljivega prometa 50.000 EUR, mora že od prve dobave, s katero preseže to vrednost, obračunati DDV.

Davčni zavezanec, ki je presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, na izdanih računih obračuna DDV, račun pa mora vsebovati tudi vse ostale predpisane obvezne podatke iz 82. oziroma 83. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec na računu ne more zagotoviti podatka o identifikacijski številki za DDV, mora pa biti na računu navedena davčna številka davčnega zavezanca, ki omogoča njegovo identifikacijo.

Če davčni zavezanec ugotovi, da bo v obdobju, v katerem mora davčni organ izdati identifikacijsko številko za DDV (najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka) verjetno že presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa, naj davčni organ na to dejstvo opozori.

  • Opravljamo samo oproščeno dejavnost, od katere nimamo pravice do odbitka DDV. Ali se moramo identificirati za namene DDV, ko presežemo oziroma je verjetno, da bomo presegli 50.000 EUR obdavčljivega prometa?

Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.

  • Gospodarska družba je bila ustanovljena septembra 2016, prve tri mesece ni poslovala, nato pa je od decembra 2016 do septembra 2017 ustvarila 45.000 EUR obdavčljivega prometa. Kaj se šteje kot 12-mesečni rok za identifikacijo za DDV: čas od ustanovitve do meseca, ko je preseženih 50.000 EUR obdavčljivega prometa ali čas od dejanskega začetka poslovanja ter šele od tega obdobja 12 mesecev naprej (to je od decembra 2016 do septembra 2017)?

Za določitev obveznosti identifikacije za namene DDV in pričetka obračunavanja DDV se upošteva obdobje zadnjih 12 mesecev, ne glede na to, ali je gospodarska družba vseh 12 mesecev opravljala ekonomsko dejavnost ali ne. Gospodarska družba je dolžna vložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV najkasneje v mesecu, v katerem bo presegla znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev. Če zavezanec preseže navedeni znesek prej kot v 12 mesecih od pričetka delovanja, vloži zahtevek že v mesecu, v katerem je verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa.

  • Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden je verjetno, da bomo za zadnjih 12 mesecev presegli znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa?

Davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV, vendar pa mora svojo izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev.

  • Ali se lahko identificiramo za namene DDV še preden začnemo dejansko opravljati dejavnost?

Gospodarska družba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

  • V obdobju zadnjih 12 mesecev z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji nismo presegli 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Iz druge države članice EU nameravamo pridobiti stroj v vrednosti 9.500 - 11.000 EUR, ki ga bomo uporabljali za opravljanje dejavnosti. Ali se moramo identificirati za namene DDV?

Če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Unije, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
V tem primeru se lahko identificira samo kot pridobitelj, ne sme pa od pridobitev odbijati DDV, če je identificiran zgolj kot pridobitelj blaga.
Opozarjamo še, da mora davčni zavezanec (pridobitelj) identifikacijsko številko za DDV pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov.

  • Poleg prijave za vpis v poslovni register/predloga za vpis v sodni register želim oddati tudi zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV. Ali moram priložiti še kakšne priloge?

Novoustanovljeni poslovni subjekt mora k zahtevku priložiti tudi dokazila, da namerava opravljati dejavnost (npr.: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.), sicer se vloga šteje za nepopolno. Če je vloga nepopolna, davčni organ pozove davčnega zavezanca k dopolnitvi.

  • Kdaj postanem identificiran za namene DDV, če oddam zahtevek preko portala e-VEM?

Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

V primeru novoustanovljenega poslovnega subjekta začne rok za izdajo identifikacijske številke za namene DDV pri vlogah, oddanih preko portala e-VEM, teči z dnem vpisa davčnega zavezanca v poslovni/sodni register, pod pogojem, da so zahtevku priložena tudi dokazila o nameravanju opravljanja dejavnosti.

V primeru že delujočega poslovnega subjekta, ki opravlja ekonomsko dejavnost, začne ta rok teči z dnem oddaje vloge preko portala e-VEM. 

  • Z avstrijskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji?

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba kot prejemnik ali kot izvajalec storitve identificirati za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela ali opravila take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 19, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala.

Če pa bo gospodarska družba opravljala tovrstne storitve avstrijski pravni osebi, ji od teh storitev DDV ni treba obračunati, saj bo morala obračunati DDV avstrijska pravna oseba, kot prejemnik storitve(avstrijski DDV).

Opravljene storitve so tudi predmet poročanja v rekapitulacijskem poročilu, kjer davčni zavezanec poroča o osebah, identificiranih za DDV, katerim je opravil storitve v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva, in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV.

Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se tudi ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 19 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu (se upoštevajo posebna pravila), pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.

Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je avstrijska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji, ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3).

  • S srbskim partnerjem, pravno osebo, je gospodarska družba sklenila pogodbo za izvajanje določenih storitev. Ali se mora gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji?

Pomembno je, katere storitve se bodo izvajale in kdo bo izvajalec teh storitev. Iz vprašanja izhaja, da gre za transakcijo, opravljeno med dvema davčnima zavezancema in če so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1), torej po prejemniku storitev, se mora slovenska gospodarska družba identificirati za namene DDV v Sloveniji, če bo prejela tovrstne storitve, in sicer mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo prejela take storitve.

Na zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) označi polje 19, kar pomeni, da bo obračunavala DDV zgolj od prejetih storitev, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu in za katere je kot plačnik DDV določen prejemnik storitve, medtem ko od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev DDV ne bo obračunavala. Gospodarska družba v primeru tovrstne identifikacije za namene DDV pravice do odbitka DDV nima.

Če v obrazcu DDV-P2 polja 19 ne bo označeno, bo gospodarska družba identificirana za namene DDV za vse dobave, ki jih bo opravljala in ne samo za obravnavane storitve. To pomeni, da bo morala obračunavati DDV od opravljenih domačih dobav blaga oziroma storitev in od prejetih dobav, za katere je kot plačnik določen prejemnik. V tem primeru bo imela pravico do odbitka DDV (če bodo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji).

Če bo storitve, katerih kraj obdavčitve se določi po splošnem pravilu, opravila slovenska gospodarska družba, pa se ji zgolj zaradi teh storitev ni treba identificirati za namene DDV in je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine njenega obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih.
Storitve, za katere se kot kraj opravljanja storitev ne šteje Slovenija, se ne vštevajo v obdavčljiv promet 50.000 EUR. Davčni zavezanec, ki s temi storitvami preseže vrednost 50.000 evrov prometa, se mu le zaradi tega ni treba identificirati za DDV kot redni davčni zavezanec.

Če pa so predmet pogodbe storitve, katerih kraj obdavčitve se ne določi po splošnem pravilu, pa je treba preveriti, kje je kraj obdavčitve teh storitev. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je slovenska gospodarska družba, je obveznost identifikacije za namene DDV odvisna od višine obdavčljivega prometa v preteklih 12 mesecih. Če je kraj obdavčitve Slovenija, izvajalec storitve pa je srbska pravna oseba, pa se mora le ta identificirati za namene DDV v Sloveniji ne glede na višino prometa, in sicer pred opravljeno prvo dobavo (zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV tuji davčni zavezanci oddajo na obrazcu DDV-P3).

ZRSZ

  • Kako lahko sporočimo podatke o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela Zavodu RS za zaposlovanje?

Če delodajalec želi javno objavo prostega delovnega mesta pri Zavodu RS za zaposlovanje in/ali se odloči za sodelovanje z Zavodom pri iskanju kandidatov ali če želi izdajo pisnega soglasja o obstoju ustreznih oseb pred vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev tujca, podatke o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela Zavodu lahko sporoči na tri načine:

  1. na portalu e-VEM – oddajo sporočila opravi državljan sam ali pa storitev opravi referent na točki SPOT (VEM), oddaja sporočila je možna tudi, če gospodarska družba še ni vpisana v register
  2. preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si
  3. posreduje sporočilo na obrazcu PDM-1, ki si ga lahko natisne s spletne strani Zavoda. Izpolnjen obrazec lahko delodajalec odda osebno ali ga pošlje po pošti območni službi Zavoda oziroma njenemu uradu za delo, ki je v vsaki upravni enoti.
  • Ali moramo javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela?

Vse delodajalce, ki zaposlujejo nove delavce, Zakon o delovnih razmerjih obvezuje, da prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objavijo. Za javno objavo se šteje tudi objava, ki jo izvede Zavod RS za zaposlovanje. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela pa določa, da morajo pri Zavodu RS za zaposlovanje vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države.

  • Kje in kako lahko ponovimo, spremenimo ali razveljavimo sporočilo o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela?

Delodajalec lahko ponovi, spremeni ali razveljavi posredovano sporočilo izključno na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer to stori na dva načina:

  1. preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si
  2. vloži ponovitev, spremembo ali razveljavitev sporočila o prostem delovnem mestu na obrazcu PDM-2, ki se ga lahko natisne s spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje.
  • Kakšen je rok za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela?

Zakon o delovnih razmerjih določa najkrajši rok za prijavo. Le-ta ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Zgornje meje zakon ne določa. Če delodajalec želi napotovanje ustreznih kandidatov iz evidence brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, priporočamo določitev najmanj 8 dnevnega roka, tako da bo Zavod lahko kvalitetno izpeljal vse postopke napotovanja. V primeru iskanja kandidatov iz območja držav članic EU in EGP priporočamo 30 dnevni rok. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi.

  • Kako popravimo sporočene podatke o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela, če le-to še ni objavljeno oziroma ko je že v objavi?

V primeru če delodajalec, potem ko je sporočilo že poslal, ugotovi, da je navedel napačne podatke in bi to rad popravil, lahko po telefonu (01 47 90 283) pokliče dežurnega referenta za sprejem in potrjevanje prostih delovnih mest na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje, ki bo sporočilo ustrezno popravil, vendar le, če prosto delovno mesto še ni bilo objavljeno. Zavod lahko kontaktira tudi po elektronski pošti: ePD@ess.gov.si ali preko kontaktnega centra (080 20 55).
V nasprotnem primeru lahko delodajalec podatke spremeni šele po preteku roka za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delovno mesto. Lahko pa sporočilo razveljavi in posreduje novo.

  • V kolikšnem času Zavod RS za zaposlovanje sporočilu o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela dodeli registrsko številko oziroma prosto delovno mesto objavi?

Zavod RS za zaposlovanje potrdi sporočilo, poslano preko portala eVEM oziroma preko eStoritev ZRSZ še isti dan, če je bilo poslano v ponedeljek, torek ali četrtek do 13. ure, v sredo do 15. ure in v petek do 11. ure. V primeru, da je Zavod prejel sporočilo kasneje, bo le-to praviloma potrdil in mu dodelil registrsko številko naslednji dan. Delodajalec bo takoj po potrditvi prejel obvestilo o registrski številki in o datumu objave na svoj elektronski naslov. Zavod objavlja prosta delovna mesta vsak delovni dan.

  • Kje lahko pregledamo potrjena sporočila o prostih delovnih mestih oziroma vrsti dela?

V računalniški aplikaciji Zavoda RS za zaposlovanje, v katero lahko delodajalec dostopa preko eStoritev s pomočjo matične številke in gesla (prvič se je potrebno registrirati), lahko v opciji Pregledi in izpisi pregleda vsa potrjena sporočila, ki jih je posredoval na kateri koli način (eVEM, eStoritve ZRSZ, natisnjeni obrazec) v zadnjih dveh letih, in si jih tudi izpiše.

  • Kaj pomeni v opciji Pregledi in izpisi (eStoritve ZRSZ) status: čaka, v objavi, aktiven, neaktiven, zaseden in storno?

Status nam pove, kakšno je trenutno stanje posameznega sporočila o prostem delovnem mestu, s tem pa tudi ali je spreminjanje, podaljševanje ter razveljavitev še mogoča.

  1. Čaka na objavo > sporočeno prosto delovno mesto čaka na objavo.
  2. V objavi > sporočeno prosto delovno mesto je objavljeno v prostorih in na spletnih straneh ZRSZ (posredovano tudi medijem, če je delodajalec želel objavo v medijih).
  3. Aktiven, podaljšanje je mogoče > od zadnje objave prostega delovnega mesta je preteklo manj kot tri mesece, zato je podaljšanje ali sprememba mogoča.
  4. Neaktiven, podaljšanje ni več mogoče > od zadnje objave prostega delovnega mesta je preteklo več kot tri mesece, zato podaljšanje ali sprememba prijave prostega dela ni več mogoča. Delodajalec mora sporočiti novo prosto delovno mesto oziroma vrsto dela.
  5. Zaseden > na prijavljeno prosto delovno mesto je delodajalec že zaposlil delavca (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje / obrazec M-1). Podatke iz ZZZS Zavod pridobi dnevno.
  6. Storno > prijavljeno prosto delovno mesto je delodajalec razveljavil.
  • Ali moramo, pri prijavi delavca v vsa zavarovanja na ZZZS, priložiti fizični obrazec prijave prostega delovnega mesta (opremljen z žigom ZRSZ), če je bila prijava oddana preko portala eVEM ali eStoritev ZRSZ?

Izbranega delavca lahko v vsa zavarovanja na ZZZS prijavi delodajalec preko portala eVEM. Lahko pa delodajalec izpolni ustrezen obrazec M. Priložitev fizičnega obrazca oziroma potrdila, ki ga je Zavod RS za zaposlovanje delodajalcu poslal po elektronski pošti v priponki, ni več obvezna.

ZZZS

  • Ali lahko z obrazcem M-3 sporočimo spremembo delovnega časa delavca?

Spremembe delovnega časa ni možno sporočiti z obrazcem M-3. Ta sprememba se sporoči z odjavo iz zavarovanja (obrazec M-2) in novo prijavo v zavarovanje (obrazec M1). Pri odjavi se kot vzrok prenehanja zavarovanja izbere šifro 17.

  • Kako se za delavca, ki je tujec, sporoči, da ne potrebuje več delovnega dovoljenja, ker je pridobil pravico do prostega dostopa na trg dela?

Če delavec ne potrebuje več delovnega dovoljenja, ker je pridobil pravico do prostega dostopa na trg dela, se sprememba sporoči z obrazcem M-3, in sicer tako, da se v postopku izpolnjevanja tega obrazca na portalu e-VEM briše številko delovnega dovoljenja. Pri tem se v opombe vpiše pravno podlago, na podlagi katere je tujec pridobil pravico do prostega dostopa na trg dela (npr. 4. tč. 2. odst. 9. čl. ZZDT-1).

  • Prišlo je do prenosa podjetja. Kakšen je postopek preprijave delavcev od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika?

Če je prišlo do prenosa podjetja, mora delodajalec prenosnik delavce odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj. To naredi z obrazcem M-2, kjer kot vzrok prenehanja zavarovanja izbere šifro 18. Odjavi iz zavarovanj ni potrebno priložiti nobenih dokazil. Pri tem je pomembno, da če želi delodajalec prenosnik te odjave izvesti prek portala e-VEM, mora to izvesti pred izbrisom družbe iz sodnega registra oz. Poslovnega registra Slovenije (če bo seveda družba izbrisana). Odjave iz zavarovanja je možno vložiti osem dni pred datumom prenehanja zavarovanja.

Delodajalec prevzemnik pa mora prevzete delavce prijaviti v obvezna socialna zavarovanja. To stori z obrazcem M-1, kjer v opombe vpiše, da gre za prevzem delavcev ali navede samo določbo zakona (75. člen ZDR-1 oz. 152. ali 153 člen ZJU, če gre za javne uslužbence). Prijavi ni potrebno prilagati pogodb o zaposlitvi.

  • Zakaj iskalnik KLASIUS ne vrne rezultata za gimnazijskega maturanta?

V statistično zbirko, na kateri deluje e-iskalnik KLASIUS so praviloma vnesena le uradna imena javno-veljavnih programov ter pripadajoči uradni nazivi, strokovni in znanstveni naslovi (tj. - ti, ki so sprejeti v okviru akreditacijskih postopkov in javno objavljeni).

Glede na predpise s področja srednješolskega izobraževanja, naziv izobrazbe "gimnazijski maturant" uradno ne obstaja. Ta besedna zveza se v splošni ljudski rabi pogosto uporablja kot neformalni naziv izobrazbe za osebe, ki so končale gimnazijske programe. Ta neformalni naziv je sicer uporabljen tudi kot ime kategorije v Šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe od Zavoda RS za zaposlovanje.

V statistični zbirki, na kateri deluje e-iskalnik KLASIUS pa iz razlogov, navedenih v prvem odstavku, tega "neformalnega naziva" ni.

Ker smo na SURS-u ob razvoju e-iskalnika KLASIUS predvidevali, da bo prišlo do težave pri iskanju "gimnazijskega maturanta", smo pojasnilo v zvezi s tem že od vsega začetka vključili v besedilo pod zavihkom Navodilo pri e-iskalniku KLASIUS.

Iz navodil e-iskalnika KLASIUS:

Naziv »gimnazijski maturant« v e-iskalniku ni mogoče najti, saj to ni formalni naziv, ki ga oseba pridobi s končanjem gimnazijskega programa. Pri opredeljevanju tovrstne izobrazbe po KLASIUS-u se v polje z imenom programa vpiše »gimnazija« ali pa se izbere vrsta izobrazbe, in sicer »Srednja splošna«.

  • Ali lahko prek portala e-VEM oddam vloge za prijavo v obvezna socialna zavarovanja (M obrazci) in prijavo v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni tudi izven delavnika ZZZS oz. v soboto in nedeljo?

Da, prek portala e-VEM lahko navedene vloge oddate tudi izven delovnika ZZZS. Dan oddaje vloge je praviloma tudi dan prejetja vloge na ZZZS. Vloge se na ZZZS pošiljajo vsakih 15. minut.

  • V kolikšnem času po nastopu delaje potrebno delavca prijaviti  v obvezna socialna zavarovanja?

Rok za prijavo delavca v pokojninsko in invalidsko zavarovanje  je z dnem nastopa dela, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Če pa delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne prične delati, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (45. člen ZMEPIZ-1).Ker se delavca prijavlja v vsa štiri socialna zavarovanja (poleg pokojninskega in invalidskega še v zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti) po isti šifri podlage za zavarovanje, velja ta rok posledično za prijavo v vsa socialna zavarovanja.

AJPES

  • Ali se moram po vpisu v sodni register vpisati še v Poslovni register Slovenije?

Od 1.2.2008 dalje je sodni register del Poslovnega registra Slovenije zato se hkrati z vpisom v sodni register izvede tudi vpis v Poslovni register Slovenije. O vpisu v sodni register izda sodišče sklep, o vpisu v Poslovni register Slovenije pa AJPES izda Obvestilo o vpisu. Oba dokumenta se po vpisu v register pošljeta na poslovni naslov poslovnega subjekta ali drug naslov za vpročanje.

  • Kje lahko vpogledam v podatke sodnega registra?

Vpogled v podatke sodnega registra je mogoč na spletnem portalu AJPES, prek aplikacije ePRS.

Hkrati je omogočen vpogled še v dodatne podatke, ki se vodijo samo v Poslovnem registru Slovenije (podatke o glavni in drugih dejavnostih, razvrstitvi po standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev, poreklu ustanovitvenega kapitala, vrsti lastnine, transakcijskih računih, kontaktni podatki, velikost RS) in sicer prek povezave "Prikaži osnovni pregled", ki se nahaja pod osnovnimi podatki o poslovnem subjektu.

  • Kje lahko preverim, ali je podobna oziroma enaka firma (ime družbe), kot jo nameravam registrirati že vpisana v sodni register?

Kontrola firme, ki jo nameravate registrirati lahko opravite na spletnem portalu AJPES prek posebnega iskalnika za preverjanje podobnosti firme.

  • Želim spremeniti dejavnost družbe, kam se moram obrniti?

Dejavnost poslovnega subjekta se od 1.2.2008 dalje ne vpisuje več v sodni register temveč samo v Poslovni register Slovenije. Vendar se v Poslovni register Slovenije vpišejo samo dejavnosti, ki jih poslovni subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del poslovanja poslovnega subjekta.

Predlog za vpis spremembe glavne ali druge dejavnosti v Poslovni register Slovenije se lahko vloži na katerikoli točki SPOT (VEM), ob predpostavki, da je dejavnost vpisana v aktu o ustanovitvi ali v družbeni pogodbi.

Če dejavnost še ni vpisana v aktu o ustanovitvi ali družbeni pogodbi je potrebno hkrati spremeniti tudi akt oziroma družbeno pogodbo. V tem primeru se predlog za spremembo akta oziroma družbene pogode in spremembo dejavnosti v Poslovnem registru Slovenije lahko vloži na točki SPOT (VEM), če:

  1. gre za enoosebno d.o.o., ki vodi elektronsko knjigo sklepov in
  2. gre za več-osebno d.o.o., ki ima družbeno pogodbo sestavljeno v VEM obliki.

V vseh ostalih primerih je predlog za spremembo treba vložiti pri notarju.

  • V čem se razlikuje akt o ustanovitvi ali družbena pogodba v VEM obliki od tistega, ki je v obliki notarskega zapisa?

VEM oblika akta o ustanovitvi ali družbene pogodbe pomeni, da je sestavljen na vnaprej predpisanem obrazcu, ki vsebuje le obvezne (nujne) sestavine kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah. Če želijo družbeniki v akt o ustanovitvi oziroma družbeno pogodbo vpisati dodatne podatke ali dogovore, mora biti le-ta v obliki notarskega zapisa.

Če je akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklenjena v VEM obliki je mogoče predlog za nekatere spremembe podatkov o d.o.o. (firma in skrajšana firma, sedež, dejavnost, podatki o zastopnikih) vložiti na točki SPOT (VEM), ki storitve opravlja brezplačno. Če je akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa pa je predlog za spremembe podatkov mogoče vložiti samo pri notarju.

  • Kje so objavljeni sklepi o vpisu v sodni register?

Vsi sklepi, ki jih izda sodišče v postopkih vpisa v sodni register in javne listine na podlagi katerih je sodišče odločilo o vpisu, so objavljene na spletnem portalu AJPES, vpogled v dokumente je mogoč prek aplikacije eObjave. Prek aplikacije eObjave je mogoč tudi vpogled v Zbirko listin sodnega registra, v kateri so listine na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva v sodni register in listine za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču in vložijo v zbirko listin.

Postopki za vpise, spremembe gospodarskih družb

  • Kje lahko vložim predlog za vpis poslovnega subjekta v sodni register?

Predlog za vpis poslovnega subjekta v sodni register, ki ni organiziran kot d.o.o. se lahko vloži pri notarju. Predlog za vpis d.o.o. v sodni register se lahko vloži:

  1. prek portala e-VEM (od doma), če gre za vpis enoosebne d.o.o. Ustanovitelj mora imeti kvalificirano digitalno potrdilo s katerim predlog podpiše
  2. na točki SPOT (VEM), če je ustanovitveni kapital v celoti vplačan v denarju in če se akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba sklene v VEM obliki. Pri enoosebni d.o.o. mora biti izpolnjen še pogoj, da želi družbenik voditi elektronsko knjigo sklepov
  3. pri notarju v vseh drugih primerih.
  • Kdo lahko ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo?

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko v Republiki Sloveniji ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba, ki izjavi, da ni v kapitalu nobene druge družbe udeležena z več kot 25 odstotki oziroma, da imajo vse kapitalske družbe,v kapitalu katerih je udeležena z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila.

Davčno izjavo morajo osebno podpisati vsi družbeniki. Predlog za ustanovitev lahko vloži tudi pooblaščenec, če ima uradno overjeno pooblastilo za izvedbo postopka. Ob ustanavljanju morajo družbeniki zagotoviti osnovni kapital v minimalni višini 7.500 EUR. Maksimalno število družbenikov je 50, minimalni posamični vložek pa znaša 50 EUR.

  • Katere dokumente moram prinesti na točko SPOT (VEM), če želim ustanoviti d.o.o.?

Na točko SPOT (VEM) morajo priti vsi družbeniki in zastopniki in zastopnik pravne osebe (če je družbenik pravna oseba). S seboj morajo družbeniki prinesti veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list ali drugo veljavno listino za ugotovitev istovetnosti) in potrdilo o vplačilu ustanovitvenega kapitala. Tujec (fizična ali pravna oseba) tudi slovensko davčno številko. Pooblaščenec mora imeti overjeno pooblastilo za opravljanje postopka.

Priporočljivo je imeti tudi spisek dejavnosti, ki jih bo družba opravljala.

  • Ali je imenovanje zastopnikov (direktorjev, poslovodij in prokuristov) pri družbi z omejeno odgovornostjo obvezno?

Družbeniki d.o.o. morajo v svojem podjetju imenovati vsaj eno poslovodno osebo (direktorja). Lahko pa imenujejo tudi več zastopnikov (direktorjev ali prokuristov).

Zastopnik mora podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo.

  • Kaj je firma in katere so obvezne sestavine firme?

Firma je ime s katerim družba posluje. Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, če je vpisana v sodni register. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo oziroma skrajšano firmo v obliki, kot je vpisana v sodni register.

Firma d.o.o. mora vsebovati naslednje obvezne sestavine:

  1. označbo, ki nakazuje dejavnost družbe
  2. navedbo pravnoorganizacijske oblike družbe (d.o.o.).

Skrajšana firma mora vsebovati vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako pravnoorganizacijske oblike (d.o.o.)

Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb.

  • Kakšen je postopek pridobitve davčne številke za tujca ali tujo pravno osebo?

Tujec, ki ni vpisan v centralni register prebivalstva in tuja pravna oseba, ki nima matične številke (ni vpisana v Poslovni register Slovenije), želi pa se vpisati v sodni register kot družbenik, zastopnik ali član organa nadzora, mora pred vpisom v sodni register pridobiti slovensko davčno številko.

Davčno številko pridobi na krajevno pristojnem finančnem uradu.

  • Katere listine je potrebno priložiti predlogu za vpis družbe z omejeno odgovornostjo?

Predlogu za vpis d.o.o. v sodni register je potrebno priložiti naslednje listine:

  1. akt o ustanovitvi/družbeno pogodbo
  2. davčno izjavo družbenika
  3. sklep o imenovanju zastopnikov
  4. izjava zastopnika (strinjanje vsakega zastopnika posebej, da nastopi funkcijo direktorja ali prokurista), sklep o določitvi poslovnega naslova, potrdilo banke o vplačilu osnovnega kapitala.
  • Kaj je nameravana firma?

Nameravana firma je firma, ki jo bodoči družbeniki želijo uporabiti za poimenovanje družbe. Družbeniki z vpisom nameravane firme v sodni register rezervirajo firmo za družbo, ki jo bodo ustanovili kasneje. V bistvu gre za rezervacijo firme s strani družbenikov. Pri uporabi imena firme ima prednost tista družba, katere firma je bila prej vpisana v register. Varstvo (rezervacija) nameravane firme je časovno omejena in preneha z iztekom enega leta od vpisa nameravane firme v sodni register.

Predlog za vpis nameravane firme v sodni register se lahko vloži na točki SPOT (VEM).

  • Katere spremembe pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko naredim na točki SPOT (VEM)?

Na točki SPOT (VEM) se za d.o.o. lahko vloži predlog za vpis naslednjih sprememb podatkov v sodni register.

  1. za enoosebno d.o.o. se lahko vloži predlog za spremembo firme, skrajšanje firme sedeža, dejavnosti, zastopnikov in poslovnega naslova, če družbenik vodi elektronsko knjigo sklepov
  2. za več-osebno d.o.o. se lahko vloži predlog za spremembo firme, skrajšane firme, sedeža in dejavnosti, če je družbena pogodba sklenjena v VEM obliki ter predlog za spremembo zastopnikov ali poslovnega naslova.
  • Sem družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo. Želim spremeniti sedez druzbe. Družbena pogodba je bila sklenjena pri notarju. Kako lahko na čim bolj ugoden način spremenim sedež?

Sprememba sedeža pomeni spremembo kraja v katerem družba opravlja dejavnost (npr. prenos sedeža iz Ljubljane v Celje). Sprememba sedeža je hkrati sprememba družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi.

Sklep o spremembi lahko sestavi in potrdi notar. Notarjevo sodelovanje pa ni obvezno. Vendar bo potrebno predlogu za vpis spremembe v sodni register, priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe s priloženim notarjevim potrdilom o skladnosti spremenjenih določb družbene pogodbe s sprejetim sklepom. Zato mora družbenik družbe, ki ima družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, urediti vpis spremembe sedeža s pomočjo notarja.

  • Zakaj moram kot edini družbenik odpreti knjigo sklepov?

Na podlagi določb 526. člena Zakona o gospodarskih družbah in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.

  • Ali ima fizična knjiga sklepov kaksno prednost pred elektronsko knjigo sklepov?

Ne, obe obliki knjige sklepov sta v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.

  • Ali moram za odprtje elektronske knjige pri notarju kaj plačati?

Za odprtje in overitev elektronske knjige sklepov bo notar zaračunal pristojbino v višini 50 točk - 23 EUR (brez DDV)

  • Ali moram za odprtje elektronske knjige na točki SPOT (VEM) kaj plačati?

Ne. Odprtje elektronske knjige sklepov na točki SPOT (VEM) je brezplačno.

  • Že imam fizično knjigo sklepov. Kako pridem do elektronske knjige sklepov?

Za prehod iz fizične na elektronsko knjigo sklepov pri notarju podate posebno izjavo, na podlagi katere notar poskrbi za zamenjavo oblike knjige.

  • Zakaj na točki SPOT (VEM) ne morem dobiti fizične knjige sklepov?

Obrazec fizične knjige sklepov založi notarska zbornica in jo fizično overi notar. Elektronsko knjigo sklepov notar overi na elektronski način, kar je mogoče opraviti tudi preko točke SPOT (VEM).

  • Zakaj ne morem opraviti na točki SPOT (VEM) tudi ostalih sprememb, ne samo spremembo sedeža, dejavnosti, zastopnika)?

Zato, ker zakon predpisuje, da mora pomembnejše sklepe potrditi notar.

  • Kje lahko dobim redni izpis iz sodnega registra?

Redni izpis izda sodišče, notar ali AJPES. Elektronsko podpisan izpis iz sodnega registra pa je dostopen na spletnem portalu AJPES prek aplikacije ePRS.

  • Če hočem registrirati podružnico na koga se moram obrniti?

Predlog za vpis podružnice d.o.o. v sodni register se lahko vloži na katerikoli točki SPOT (VEM). Predlog za vpis podružnice poslovnega subjekta, ki ni organiziran kot d.o.o. se lahko vloži pri notarju.

Predlog za vpis poslovne enote, ki se ne vpiše v sodni register ampak samo v Poslovni register Slovenije se lahko vloži na katerikoli točki SPOT (VEM).

Predlog za vpis podružnice ali poslovne enote lahko vloži zakoniti zastopnik matične družbe (direktor ali poslovodja).

  • Na koga se moram obrniti za ukinitev podjetja oziroma za predlog za izbris iz sodnega registra?

Na notarja.

  • Ko dam predlog za spremembo ali izbris iz sodnega registra, ali bo ta sprememba vidna tudi v poslovnem registru?

Od 1. 2. 2008 dalje je sodni register del Poslovnega registra Slovenije zato se vsaka sprememba podatkov v sodnem registru hkrati vpiše tudi v Poslovni register Slovenije.

  • Ali lahko družbo z neomejeno odgovornostjo ustanovim na točki SPOT (VEM)?

Ne. Na točki SPOT (VEM) se lahko ustanovi samo družba z omejeno odgovornostjo druge družbe lahko predlog za vpis ustanovitve v sodni register vložijo samo pri notarju.

  • Koliko stane notarska overitev družbene pogodbe?

Za sestavo notarskega zapisa družbene pogodbe pri vrednosti osnovnega kapitala 7500 EUR znaša pristojbina 149,54 EUR + 29,91 DDV = 179,45 EUR

  • Koliko me stane ustanovitev d.o.o pri notarju? Ali imam poleg overitve družbene pogodbe se kaksne stroške v zvezi z ustanovitvijo pri notarju?

  1. Za overitev podpisa na izjavi zastopnika po drugem odstavku 255. člena ZGD-1, se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
  2. Za overitev podpisa o soglasju za imenovanje zastopnika, člana nadzornega sveta ali člana upravnega odbora se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
  3. Za potrditev knjige sklepov družbe z enim družbenikom znaša pristojbina 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
  4. Za sestavo predloga za vpis v sodni register znaša pristojbina 36,72 EUR + 7,34DDV = 44,06 EUR
  5. Za pregled vpisa v sodnem registru pred in po notarski storitvi znaša pristojbina skupaj 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR

Poleg tega je stranka dolžna povrniti notarju:

  1. izdatke v dejanski višini ali v pavšalni višini 2 % skupne cene storitve, z dodanim 1 % od presežka nad 459 EUR, če skupna cena storitve presega 459 EUR
  2. pisarniške stroške za izdelavo odpravkov in overjenih prepisov notarskih listin, za vsako stran 0,459 EUR (+ DDV)
  3. pristojbino za overitev prepisov listin po tar. št. 16.8. (na primer overitev prepisa iz knjige sklepov, dovoljenje ATVP za spremembo statuta) v višini 2,295 EUR (+ DDV) EUR za vsako stran.
  • Ali drži, da od 1.2.08 ni potrebno družbi nikjer prilagati izpiska iz sodnega registra, ker lahko vsakdo brezplačno pridobi izpisek preko spleta?

Ne vendar o tem načeloma odloča organ, pred katerim mora občan izkazati obstoj pravne osebe. če konkretni organ zahteva izpisek iz sodnega registra ga bo potrebno predložiti (npr. v tujini).

  • Imam dvoosebni d.o.o., radi bi naredili vpis spremembe sedeža in jih zanima kdo se podpiše pod sklep skupščine. Ali so to vsi družbeniki? Ali bi se dalo to listino generirati kar v e-vem sistemu kot ostale listine in bi dali ustreznim osebam le v podpis. Ali mora biti sklep overjen?

Sklep skupščine podpišejo vsi družbeniki. Takega sklepa zaenkrat ni mogoče generirati v e-VEM sistemu, ker ga sistem ne podpira. Za tak sklep ni potrebno, da bi bil overjen.

  • Katera pravna podlaga (kje točno je to zapisano), da je raba posebnih (nečrkovnih) znakov dopustna(npr.: @, %, &),pri določanju firme podjetja?

Izrecno ni nikjer zapisano, da raba posebnih (nečrkovnih) znakov ni dopustna. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa v 20. členu, da mora biti firma v slovenskem jeziku. Nekatere izjeme so določene v tretjem odstavku istega člena. Gre za uporabo besed v tujem jeziku, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme ali ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam ali če gre za domišljijska poimenovanja (ki ne vsebujejo tujih črk) ali če gre za mrtvi jezik. Iz navedenega določila torej izhaja, da mora biti firma zapisana v besedi, to pa je z uporabo „črkovnih znakov“ oziroma črk.

OZS, Obrtno dovoljenje

  • Kdo si mora pridobiti obrtno dovoljenje?

Vsak poslovni subjekt, ki ima registrirano obrtno dejavnost in jo tudi opravlja.

  • Na podlagi katerih predpisov si moramo pridobiti obrtno dovoljenje?

Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.

  • Kakšne pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja moramo izpolnjevati?

Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.

  • Ali postanemo s pridobitvijo obrtnega dovoljenja člani zbornice?

Ne, poslovni subjekt z vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje) ne postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.

  • Ali moram plačevati članarino, ko si pridobim obrtno dovoljenje?

Ne, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register. Članstvo je prostovoljno.

  • Ali moram imeti mojstrski izpit, da si lahko pridobim obrtno dovoljenje?

Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti, v tretjem členu.

  • Kje lahko vidim ali je dejavnost, ki jo opravljam obrtna in zanjo potrebujem obrtno dovoljenje?

Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti.

  • Kdo mi lahko pove ali je moja izobrazba ustrezna za opravljanje obrtne dejavnosti?

Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

  • Kje lahko dobim podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodim?

Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.

  • Kakšni so stroški postopka? Kje lahko dobim položnico?

Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.

  • Ali je postopek pridobitve obrtnega dovoljenja končan, ko oddam vlogo prek e-vem sistema?

Ko ste oddali vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja, bo le to prejela pooblaščena oseba, ki bo vodila postopek. V primeru, da vloga ne bo popolna oziroma bo potrebovala dodatne podatke, boste prejeli uradni poziv za dopolnitev. O vsakem takem pozivu boste obveščeni z uradno osebno pošto, vročeno v skladu z ZUP.

  • Kako dolgo velja obrtno dovoljenje?

Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.

  • Kaj naredim, če spremenim sedež podjetja ali naziv?

V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.

  • Ali moram obrtno dovoljenje vrniti, če preneham z dejavnostjo?

V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.

  • Kaj naredim, če podjetje zapusti nosilec dejavnosti?

Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.

MIZŠ, Mladinska organizacija

  • Ali zadošča, da vlagatelj kot interesent za pridobitev statusa v javnem interesu v mladinskem sektorju izpolni vlogo v aplikaciji, ki je na voljo na spletni strani Urada?

Ne, obrazec v aplikaciji Javni interes je oblikovan zgolj kot pomoč vlagatelju pri vnašanju vsebine v vlogo, zato je izpolnjeno in natisnjeno vlogo potrebno poslati po pošti.

  • Katere pogoje je potrebno izpolnjevati za pridobitev statusa mladinskega centra?

Vlagatelj v primeru izpolnjevanja pogojev po ZJIMS pridobi status kot organizacija določene pravne oblike, in sicer tako kot je navedeno v zakonu in pripadajočem pravilniku za tri tipe organiziranosti (npr društvo, avtonomna enota znotraj pravne osebe ali druga dopuščena oblika nevladne organizacije).

V tem pogledu se status v javnem interesu razlikuje od tipa, oziroma narave in organiziranosti pretežne dejavnosti organizacije (npr kot mladinski center, kot nacionalna mladinska organizacija ali kot druga nevladna organizacija).

  • Ali je organizacija s pridobljenim statusom v javnem interesu v mladinskem sektorju za ohranitev takega statusa dolžna vsako leto znova zaprositi za podaljšanje statusa?

Ne, organizacija, ki še vedno izpolnjuje pogoje in želi status ohraniti, ni dolžna ponovno zaprošati za podaljšanje statusa, njena obveznost pa je, da v skladu z zakonskim določilom vsako leto do konca meseca marca  posreduje Uradu izpolnjeno poročilo za preteklo leto.