Pogosta vprašanja in odgovori – samostojni podjetniki

Splošna vprašanja

  • Ali je možna elektronska vročitev Sklepa o vpisu v PRS?

V postopkih vpisa v Poslovni register Slovenije lahko bodoči oziroma obstoječi samostojni podjetnik izbere, da sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije prejme po elektronski poti, in sicer v varni poštni predal.

Odprtje in uporaba varnega poštnega predala je za fizične osebe brezplačna. Podrobnejša navodila za odpiranje varnega poštnega predala za fizične osebe so dostopna na tej spletni strani.

  • Kje lahko državljan ali referent e-VEM dobi informacije o pogojih za obratovanje za določeno dejavnost?

Informacije o pogojih za opravljanje določene dejavnosti so objavljene na vstopni strani portala e-VEM, v rubriki Storitve, ki jih nudi portal e-VEM. Informacijo stranka dobi tudi v 4. koraku vpisa podjetnika v PRS po izbrani dejavnosti, kjer se prikaže gumb Obrt ali Pogoj, kjer je v pomoč navedeno, ali se za posamezno izbrano dejavnost zahteva obrtno dovoljenje oziroma so predvideni še dodatni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.

  • Podjetnik želi oddati vse podatke (za registracijo, davčne podatke, podatke za zdravstveno zavarovanje itd.). Ali mora referent točke SPOT (VEM) sprejeti vse podatke in jih vpisati v sistem e-VEM?

Da, če bodoči podjetnik to želi, mora referent točke SPOT (VEM) vzeti od njega vse podatke in ga ne sme pošiljati na druge točke SPOT (VEM). Če ima referent točke SPOT (VEM) težave, naj pokliče pomoč, ki je na razpolago s posameznega področja.

AJPES, Postopek registracije s.p.

  • Ali lahko državljan opravi registracijo s.p.-ja, če še nima izpolnjenih vseh pogojev za opravljanje dejavnosti?

Samostojni podjetnik lahko registrira določeno dejavnost tudi, če v trenutku vpisa še nima izpolnjenih pogojev za njeno opravljanje, vendar pa ga mora referent SPOT (VEM) točke opozoriti, da je potrebno za opravljanje izbrane dejavnosti izpolniti vse pogoje, ki so predpisani s posebnimi predpisi in pridobiti vsa predpisana dovoljenja.

  • Kaj vse je potrebno predložiti za registracijo s.p.?

Za vložitev prijave za registracijo s.p.na točki SPOT (VEM) je obvezen osebni dokument in davčna številka. Če ima samostojni podjetnik kvalificirano digitalno potrdilo, lahko prijavo za vpis vloži od doma prek spletnega portala VEM.

  • Kje je možno preveriti, ali firma pod izbranim imenom že obstaja?

Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek aplikacije ePRS – Kontrola fantazijskega imena. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti, ali takšna firma že obstaja.

  • Kako mora biti sestavljena firma?

Zakon o gospodarskih družbah v 72. členu določa, da firma samostojnega podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Zakon o gospodarskih družbah ne določa vrstnega reda navedenih sestavin.

Za firmo samostojnega podjetnika se uporabljajo tudi določbe 12. do 23. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki določajo, da mora biti firma v slovenskem jeziku ter, da se mora firma jasno razlikovati od vseh drugih firm. Če firma, ki jo želi registrirati s.p. ni ustrezna, AJPES pošlje stranki zahtevek za dopolnitev prijave v katerem navede, katere sestavine firme niso ustrezne. Če stranka prijave v roku ne dopolni oziroma firme ne želi popraviti, AJPES vpis v Poslovni register Slovenije zavrne in o tem izda ustrezen sklep.
Pri določitvi firme je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o javni rabi slovenščine.

  • Ali lahko podam podatek o želenem naslovu vročitve, ki ni naslov samostojnega podjetnika ali sedež podjetja?

Način vročanja dokumentov je predpisan v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Dokumenti oziroma sklepi se vročajo na sedež podjetja oziroma na stalen naslov samostojnega podjetnika, pooblaščencu (zakonitemu zastopniku) ali pooblaščencu za vročanje.

  • Ali lahko samostojni podjetnik nadaljuje prijavo na drugi točki SPOT (VEM), če je na prvi ne zaključi zaradi pomanjkljivih podatkov?

Da, samostojni podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli točko SPOT (VEM), kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem.

  • Ali samostojni podjetnik v postopku registracije s.p. pridobi novo davčno številko?

Ne. Samostojni podjetnik uporablja pri poslovanju svojo osebno davčno številko.

  • Kdaj se v postopku vpisa v PRS pri izbiri načina vročanja izbere možnost "vročanje po uradni osebi AJPES"?

Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča osebno vročitev akta (sklepa) po uradni osebi AJPES, po pošti ali na elektronski način.

Osebno vročitev sklepa po uradni osebi AJPES, izbere samostojni podjetnik, kadar izrecno želi takojšnjo vročitev sklepa. Samostojni podjetnik sklep osebno prevzame na eni izmed izpostav AJPES.

  • Na kakšen način poteka vpis tujca kot samostojnega podjetnika oziroma zastopnika v Poslovni register Slovenije?

Tujec ima prost dostop na trg dela, če izpolnjuje katerega izmed pogojev, navedenih v 6. členu Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT).

Bistveno je tudi, da ima tujec, ki se želi registrirati kot samostojni podjetnik slovensko davčno številko, ki jo pridobi z vpisom v Davčni register in EMŠO, ki jo pridobi z vpisom v Centralni register prebivalstva. Vlogo za vpis v Davčni register vloži na finančnem uradu. Na vlogi mora obvezno navesti, da davčno številko potrebuje za registracijo s. p., da finančni urad hkrati z vpisom v Davčni register uredi tudi vpis v Centralni register prebivalstva oziroma pridobitev EMŠO.

Če oseba ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, na katerem želi registrirati s.p., mora prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo (na upravni enoti ali pri notarju) lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Za registracijo s.p. je zaradi identifikacije potreben tudi osebni dokument.

  • Kakšna je višina upravne takse za registracijo samostojnega podjetnika?

Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.

  • Ali lahko samostojni podjetnik imenuje več prokuristov (zakonitih zastopnikov)?

V skladu z določbami 33. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam. Lahko pa določi tudi zastopnika za primer smrti. Pooblastilo zastopniku za primer smrti velja od trenutka smrti podjetnika dalje, dedič podjetnika pa pooblastilo lahko vsak čas prekliče.

  • Ali se lahko prokurist pri samostojnem podjetniku sam izbriše iz Poslovnega registra Slovenije?

Izbris prokurista pri s.p. lahko opravi prokurist sam, sklep o izbrisu prokurista pa je potrebno vročiti tudi samostojnemu podjetniku.

  • Kakšne pogoje glede izobrazbe mora imeti oseba, ki želi registrirati s.p.?

Za registracijo s.p. niso določeni pogoji glede izobrazbe. Vendar mora samostojni podjetnik pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja oziroma izpolnjevati pogoje, če so za dejavnost, ki jo želi opravljati, predpisani. Najpogosteje morajo samostojni podjetniki pridobiti obrtno dovoljenje, pridobitev le-tega je lahko pogojena tudi z izpolnjevanjem pogoja glede izobrazbe. Če samostojni podjetnik ne izpolnjuje pogoja glede izobrazbe, lahko obrtno dovoljenje pridobi tudi tako, da zaposli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja oziroma ima obrtno dovoljenje.

  • Ali mora samostojni podjetnik k prijavi predložiti tudi notarsko overjene podpise?

Overjeno pisno pooblastilo (overjeno pri notarju ali pri upravni enoti) mora samostojni podjetnik predložiti le v primeru, če pooblasti drugo osebo za izvedbo postopka registracije.

  • Ali mora imeti samostojni podjetnik ločen transakcijski račun za poslovanje ali zadostuje en (t. i. »osebni«) transakcijski račun?

V skladu s tretjim odstavkom 37. člena Zakona o davčnem postopku samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost mora imeti odprt transakcijski račun. Ni pa več predpisana zahteva, da mora imeti za namene opravljanja dejavnosti ločen transakcijski račun.

  • Ali lahko samostojni podjetnik za potrebe poslovanja pri banki odpre t. i. »osebni« transakcijski račun in ali se takšen transakcijski račun potem objavi v registru transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES?

Glede odpiranja transakcijskih računov s strani bank (in hranilnic) ni posebnih zakonskih obveznosti. Pri odpiranju transakcijskega računa gre torej za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala ali ne. V zvezi s tem je treba poudariti, da Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS, Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12), ki ureja pojem transakcijskega računa, ne opredeljuje različnih vrst transakcijskih računov, kot so npr. »osebni« ali »poslovni« transakcijski računi, in torej bankam ne nalaga obveznosti odpiranja posebne vrste transakcijskega računa, temveč so dolžne banke transakcijski račun zgolj ustrezno označiti za potrebe vodenja registra transakcijskih računov, kakor je pojasnjeno v nadaljevanju.

Ločevanje transakcijskih računov fizičnih oseb in poslovnih subjektov posredno izhaja iz zahteve na podlagi 144. člena ZPlaSS, v skladu s katero morajo banke Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov. Za ta namen Akt o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov (Akt, Uradni list RS, št. 49/10 in 27/11) v 9. členu določa označevanje vrst računov, medtem ko so v prilogi Akta opredeljene oznake vrste računa glede na status imetnika računa ali glede na lastnosti sredstev na računu.

Kadar je imetnik transakcijskega računa subjekt vpisa v poslovni register (mednje sodijo tudi samostojni podjetniki oziroma zasebniki) in gre torej za transakcijski račun, ki se uporablja za namene poslovanja tega subjekta, mora biti takšen transakcijski račun s strani bank v skladu z Aktom označen z oznako vrste računa T. Takšni računi se namreč vodijo v poslovnem delu registra transakcijskih računov in so javni. Transakcijski računi fizičnih oseb pa so označeni z oznako vrste računa A in gre za osebne podatke, za dostop do katerih veljajo pravila, ki jih določa Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07), in ki torej niso javno dostopni. Ob tem je potrebno upoštevati določbe prvega odstavka 146. člena ZPlaSS in 4. člena Akta, ki določajo, da so podatki o transakcijskih računih samostojnih podjetnikov in zasebnikov, vpisanih v Poslovni register Republike Slovenije, javni in brezplačno dostopni preko spletnega portala AJPES.

V smislu zakonskih obveznosti bank je torej v primeru poslovnega dogovora med banko in komitentom za odprtje novega transakcijskega računa izhodiščna obveznost banke ta, da pri komitentu najprej preveri namen odpiranja transakcijskega računa (torej, za kakšen namen namerava komitent uporabljati transakcijski račun) ter potem temu ustrezno označi transakcijski račun za potrebe zgoraj omenjenega registra. Transakcijski računi, ki jih za namen poslovanja odprejo subjekti vpisa v Poslovni register Republike Slovenije (med katere sodijo tudi podjetniki posamezniki ne glede na to, ali gre pri odpiranju transakcijskega računa v praksi morebiti za t. i. »osebni« ali »poslovni« transakcijski račun), morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo ustrezno označeni (oznaka T). Kakšen transakcijski račun bo banka dejansko odprla, pa je poslovna odločitev banke oziroma predmet dogovora med njo in njenim komitentom (banka je račun dolžna zgolj ustrezno označiti glede na informacije, ki jih prejme od komitenta).

  • Ali lahko imetnik osebne služnosti na celotni nepremičnini, ki je vpisana v Zemljiško knjigo, dovoli v svojem imenu vpis poslovnega naslova svoji ženi, ki odpira s.p.?

Imetnik služnostne pravice ne more prenesti služnosti na drugo osebo in ne more dati dovoljenja za poslovanje, saj zakon (ZGD-1) določa, da lahko dovoljenje za poslovanje poda lastnik.

  • Ali se spremeni študentu status rednega študenta, če ustanovi s.p.?

Študent, ki želi registrirati s.p., se mora skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sama ustanovitev s.p. ne vpliva na status študenta, mora pa posameznik preveriti ali opravljanje dejavnosti vpliva na druge ugodnosti oziroma pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (npr. štipendija, študentski dom idr.).

  • Kje je dostopen seznam vseh dejavnosti in kaj pomeni akronim SKD?

Seznam (šifrant dejavnosti) je dostopen na povezavi www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD in AJPES je kot upravljavec Poslovnega registra Slovenije pristojen za razvrščanje po dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti – SKD. Uporablja se za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov tako za potrebe različnih uradnih in drugih podatkovnih zbirk kot za potrebe analitike in statistike v državi in na mednarodni ravni. SKD je obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, izkazovanje podatkov, ki so pomembni na različnih področjih, to je na ekonomskem, socialnem, na področju naravnih virov in okolja.

  • Bodoči podjetnik je podal vlogo za vpis s.p. v Poslovni register Slovenije en mesec preden je nameraval začeti poslovati. V tem času so se razmere spremenile in bi rad vlogo umaknil. Ali lahko predlagatelj vloge za vpis s.p. vlogo umakne in kakšen je postopek?

Predlagatelj lahko vlogo za vpis s.p. umakne najkasneje en dan pred predlaganim datumom na katerikoli točki SPOT (VEM).

  • Če podjetnik izgubi originalni dokument o registraciji s.p., kje in kako lahko dobi njegovo kopijo?

Podjetnik lahko pridobi kopijo Sklepa o vpisu v Poslovni register Slovenije na izpostavi AJPES, ki mu je sklep izdala. Za izdajo le tega mora pisno zaprositi.

  • Ali lahko podjetnik pridobi pri AJPES izpis iz Poslovnega registra Slovenije v tujem jeziku?

AJPES izdaja izpis iz Poslovnega registra Slovenije v slovenskem jeziku. Izpis prevede v tuj jezik uradni sodni tolmač na stroške stranke.

AJPES, Poslovanje s.p.

  • Samostojni podjetnik spreminja glavno dejavnost. Ali mora hkrati spremeniti tudi firmo (naziv s.p.)?

Obvezne sestavine firme s.p. so: ime in priimek podjetnika, označba s.p. in označba, ki označuje dejavnost samostojnega podjetnika. Označba dejavnosti mora biti takšna, da je mogoče v javnosti jasno prepoznati bistvene značilnosti področja poslovanja. Sprememba firme je potrebna v primerih, ko zaradi spremembe dejavnosti označba, ki označuje dejavnost s.p., ni več ustrezna. Ustreznost firme se presoja v vsakem primeru posebej.  

  • Samostojni podjetnik se namerava zaposliti pri drugem delodajalcu. Ali obstajajo omejitve?

Samostojni podjetnik, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije, se lahko zaposli pri drugem delodajalcu. V tem primeru mora ustrezno urediti odjavo iz zavarovanja kot s.p., novi delodajalec ga mora prijaviti v obvezno socialno zavarovanje kot zaposlenca.

  • Katere obveznosti ima mikro in majhni samostojni podjetnik do AJPES?

Samostojni podjetnik mora AJPES vsako leto do 31. marca predložiti letno poročilo. Mikro in majhni samostojni podjetniki, ki se odločijo za plačevanje akontacije dohodnine na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, predložijo letno poročilo, ki zajema bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Za samostojne podjetnike, ki se odločijo za plačevanje akontacije dohodnine z upoštevanjem normiranih prihodkov, to določilo ne velja. Za razliko od mikro in majhnih samostojnih podjetnikov pa morajo srednji in veliki samostojni podjetniki poleg bilance stanja in izkaza poslovnega izida predložiti tudi pojasnila k izkazom.

  • Samostojni podjetnik namerava opravljati poslovno dejavnost tudi na drugi lokaciji. Ali je potrebno del poslovnega subjekta vpisati v Poslovni register Slovenije?

V takšnih primerih mora samostojni podjetnik vpisati v Poslovni register Slovenije podružnico. Pri vpisu podružnice je potrebno navesti ime z osnovnimi sestavinami iz firme podjetnika (ime in priimek; pristavek, iz katerega je razvidno, da gre za del poslovnega subjekta; oznako s.p.). Glavna dejavnost podružnice je obvezno ena izmed registriranih dejavnosti podjetnika. Podjetnik, ki ni lastnik objekta na naslovu, kjer želi registrirati podružnico, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da dovoli poslovanje na tem naslovu. 

  • Na kakšen način je mogoče pridobiti izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije?

Izdaja obvestila/potrdila o vpisu v Poslovni register Slovenije je brezplačna. Elektronski izpis iz Poslovnega registra Slovenije (to je elektronsko podpisan izpis v pdf obliki) se lahko natisne iz spletnega portala AJPES preko aplikacije ePRS, kjer se nahaja tudi natančen opis postopka prevzema e-izpisa.

Potrdilo o vpisu v Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike je mogoče pridobiti tudi na podlagi izpolnjene Naročilnice za izdajo potrdila o vpisu oziroma izpisa iz PRS. Izpolnjeno naročilnico se lahko pošlje izpostavi AJPES po pošti ali po faksu, lahko pa se izpis naroči tudi osebno v izpostavi AJPES.

AJPES, Izbris, preoblikovanje, prenos s.p.

  • Na kakšen način se samostojni podjetnik izbriše iz Poslovnega registra Slovenije?

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z Zakonom o gospodarskih družbah vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost, in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Samostojni podjetnik lahko pošlje obvestilo o prenehanju v objavo prek aplikacije OOPS, ali skenirano po elektronski pošti na objava.prenehanjaping@ajpespong.si, ali ga pošlje ali osebno dostavi na katerokoli izpostavo AJPES.

Poleg objave na spletnih straneh AJPES lahko samostojni podjetnik tudi na druge načine obvesti o prenehanju dejavnosti (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih).

Prijavo za izbris s.p. lahko vloži samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa. Prijavo za izbris je mogoče vložiti na točki SPOT (VEM) ali prek spletnega portala e-VEM, če je samostojni podjetnik imetnik kvalificiranega digitalnega potrdila. Pooblaščenec lahko postopek opravi le s pisnim pooblastilom podjetnika in podpis podjetnika oziroma pooblastitelja mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti.

  • Kateri dokumenti so potrebni za zapiranje s.p.?

Potreben je veljaven osebni dokument.

  • Ali lahko na podlagi notarsko overjenega izrecnega pooblastila pooblaščenec opravi izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije v primeru smrti nosilca s.p.?

Pooblastilo s smrtjo nosilca s.p. preneha, zato se izbris opravi po zaključku dedovanja oziroma na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in izjave dedičev, da ne bodo nadaljevali zapustnikovega s.p.

  • Ali AJPES uvede postopek izbrisa s.p., če lastnik prekliče dovoljenje samostojnemu podjetniku za poslovanje na poslovnem naslovu ?

AJPES uvede postopek izbrisa v primeru, ko lastnik objekta na poslovnem naslovu s.p. predloži pisno izjavo o preklicu dovoljenja za poslovanje na naslovu ter izjavi, da je podjetnik seznanjen s preklicem in kljub temu ne želi spremeniti poslovnega naslova. Za preklic izjave se šteje tudi najemna pogodba ali listina, iz katere nedvoumno izhaja, da je bilo dovoljenje dano za določen čas in je ta čas potekel.  

  • Ali je pogosto uporabljen izraz mirovanje s.p. razumljen kot zapiranje s.p.?

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki velja tudi za samostojne podjetnike, ne predvideva statusa »v mirovanju«. Podjetnik, ki ne opravlja dejavnosti, lahko kadarkoli vloži prijavo za izbris. Če je podjetnik vpisan v Poslovni register Slovenije, mora izpolnjevati določene obveznosti (plačevanje obveznih davkov in prispevkov, predlagati letno poročilo idr.), ne glede na to, da trenutno ne opravlja dejavnosti oziroma ne ustvarja prihodkov.

  • Želim zapreti popoldanski s.p. in me zanimajo stroški postopka. Ali in kakšen znesek moram plačati in na kateri račun?

V zvezi s postopkom zapiranja s.p. ni stroškov, storitev je brezplačna.

  • Zaradi nastopa posebnih okoliščin je potrebno umakniti vlogo za izbris s.p. Kdaj se opravi postopek umika vloge?

Vloga za umik vloge se odda najkasneje en dan pred predlaganim datumom izbrisa s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.

  • Samostojni podjetnik želi prenehati opravljati dejavnost kot s.p. in namerava nadaljevati z dejavnostjo v novoustanovljeni družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Kako poteka prenos oziroma preoblikovanje s.p. v d.o.o. in kje?

Samostojni podjetnik lahko prenese podjetje (s.p.) na novo kapitalsko družbo tako, da: ustanovi novo kapitalsko družbo; vsaj tri mesece pred preoblikovanjem na primeren način objavi, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki; navede dan preoblikovanja s.p. v d.o.o.; sprejme sklep o prenosu z navedbo firme in sedeža s.p., izjavo o prenosu podjetja in vrednost s.p. Samostojni podjetnik vloži predlog za vpis prenosa podjetja pri notarju, ki potrebne dokumente overi in jih posreduje v odločanje registrskemu organu, to je sodišču. Sodišče opravi hkraten vpis ustanovitve nove družbe in prenos podjetja v sodni oziroma Poslovni register Slovenije, AJPES pa po prejemu sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti.     

  • Na koga lahko podjetnik prenese podjetje in kakšen je postopek prenosa podjetja na prevzemnika?

Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. Podjetnik in podjetnik prevzemnik morata skleniti pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Podjetnik mora objaviti nameravani prenos. Podjetnik prevzemnik mora vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES. Predlogu za vpis prenosa podjetja je treba priložiti pogodbo o prenosu podjetja ter druge podatke, ki so potrebni za vpis v Poslovni register Slovenije. AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.

  • Ali mora podjetnik poslovni račun zapreti istočasno z zaprtjem dejavnosti?

Transakcijski računi, ki jih za namen poslovanja odprejo subjekti vpisa v Poslovni register Slovenije (med katere sodijo tudi podjetniki posamezniki) ni potrebno, da se zaprejo istočasno z datumom zaprtja dejavnosti, ampak takrat ko so vse obveznosti z naslova poslovanja podjetnika poravnane.

  • Kako ravnati v primeru smrti podjetnika?

V skladu z določbami četrtega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem na podjetnikovega dediča preidejo zapustnikovo podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot samostojni podjetnik.

Če dedič želi nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, mora v 3 mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložiti AJPES pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. AJPES v Poslovnem registru Slovenije opravi spremembo podatkov o firmi, podjetniku in davčni številki s.p.

Če dedič dejavnosti ne bo nadaljeval, mora predložiti AJPES pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. AJPES zapustnikov s.p. izbriše iz Poslovnega registra Slovenije. AJPES zapustnikov s.p. izbriše iz Poslovnega registru tudi v primeru, če dedič v trem mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES ali bo nadaljeval oziroma da ne bo nadaljeval z opravljanjem zapustnikove dejavnosti.

  • Ali morajo letna poročila za javno objavo predložiti tudi samostojni podjetniki, ki so v letu, za katero se poroča, prenehali z opravljanjem dejavnosti?

Ne. V skladu z Navodilom o predložitvi letnih poročil pa lahko v treh mesecih po prenehanju dejavnosti predložijo AJPES podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih.

  • Kako se opravi izbris podružnice pri podjetniku?

Podjetnik opravi izbris podružnice na enak način kot katerokoli drugo spremembo pri podjetniku in sicer spremembo mora prijaviti AJPES v 15 dneh po njenem nastanku.

  • Kako se lahko samostojni podjetnik preoblikuje v gospodarsko družbo?

Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika ureja Zakon o gospodarskih družbah (poglavje Statusno preoblikovanje podjetnika, členi od 667 do 672) in sicer kot prenos podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.

  1. Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo

"Prenos podjetja na novo kapitalsko družbo" pomeni, da se zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ustanovi nova kapitalska družba. V navedenem primeru se prenos opravi na podlagi enostranskega pravnega posla oziroma sklepa podjetnika o njegovem preoblikovanju. Pomembno je, da kapitalska družba pred preoblikovanjem ne obstaja in se torej ustanovi z namenom, da samostojni podjetnik nanjo prenese svojo dejavnost. Postopek prenosa poteka v več korakih:

    1. korak: Obvestilo in sklep:
Samostojni podjetnik mora vsaj tri mesece pred preoblikovanjem na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi pravnoorganizacijski obliki ter ob tem navesti tudi dan preoblikovanja iz s.p. v d.o.o.. V tem času mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o prenosu, ki mora vsebovati firmo in sedež s. p., izjavo o prenosu podjetja in vrednost s.p.

    2. korak: Prenos dejavnosti in premoženja
S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje samostojnega podjetnika ter vse pravice in obveznosti samostojnega podjetnika v zvezi s podjetjem. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem samostojnega podjetnika.

    3. korak: Vpis v sodni register
Samostojni podjetnik mora vložiti predlog za vpis prenosa podjetja v sodni register. Predlogu za vpis prenosa mora priložiti sklep o prenosu podjetja in listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve nove družbe v register (akt o ustanovitvi nove družbe, v katerem je navedeno, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika, …). Predlog za vpis prenosa samostojni podjetnik vloži pri notarju, ki tudi overi vse potrebne dokumente. Registrski organ (sodišče) nato v sodni register hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. AJPES izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja, ki ga prejme neposredno od sodišča. Zato samostojni podjetnik v primeru preoblikovanja ne sme vložiti prijave za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.

2. Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo

"Prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo" pa pomeni prenos podjetja na kapitalsko družbo, ki je že bila ustanovljena. Za prenos podjetja na prevzemno družbo se smiselno uporablja postopek kot pri prenosu podjetja na novo družbo, z razliko, da mora samostojni podjetnik namesto sklepa o prenosu podjetja, s poslovodstvom prevzemne družbe skleniti pogodbo o prenosu podjetja. Pogodba o prenosu podjetja mora biti sklenjena v notarskem zapisu.

Z vpisom prenosa podjetnikovega podjetja v sodni register, samostojni podjetnik preneha opravljati dejavnost, s.p. preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev družbe.

AJPES izbriše samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi sklepa sodišča o vpisu prenosa podjetja, ki ga prejme neposredno od sodišča. Zato samostojni podjetnik v primeru preoblikovanja ne sme vložiti prijave za izbris s.p. iz Poslovnega registra Slovenije.

FURS, Prijava davčnih podatkov

  • Kdaj mora s.p. prijaviti davčne podatke?

Samostojni podjetnik posameznik mora nujno prijaviti davčne podatke najkasneje v 8-ih dneh po datumu vpisa v PRS.

  • Kakšna je dohodninska lestvica za posamezno leto?

Podatki za posamezno leto so objavljeni na spletni strani FURS (glej lestvice za odmero dohodnine in olajšave).

  • Kako sistem e-VEM avtomatsko izračuna akontacijo dohodnine in ni potrebno "ročno" preračunavati akontacije dohodnine iz prihodkov in odhodkov?

Pri vnosu podatkov za izračun akontacije dohodnine se vnese zgolj predvidene prihodke, predvidene odhodke, vnese datum pričetka poslovanja in klikne gumb Izračunaj. Sistem samodejno izpolni ostala polja.

  • Kakšni so postopki in potrebni dokumenti ob registraciji podjetnika ali družbe ob pričetku poslovanja za potrebe FURS?

Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na točkah SPOT (VEM) oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so:

  • Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register,
  • Izračun predvidene davčne osnove, višine predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije na poenostavljenem davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti,
  • Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig,
  • Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Postopek oddaje davčnih obrazcev na točki SPOT (VEM):

Če se podjetnik odloči, da bo oddal davčne obrazce na točki SPOT (VEM), mora obvezno oddati prijavo za vpis dejavnosti v davčni register, podatke o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti (tj. na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov) in obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig pa le, če želi, ker ga mora v skladu s predpisi oddati v 8 dneh po pričetku opravljanja dejavnosti, na kar ga mora referent VEM opozoriti.

V primeru, da podjetnik oddaja davčne obrazce na točki SPOT (VEM), mora referent VEM podjetnika pred začetkom postopka seznaniti, da lahko obdeluje davčne podatke zaradi davčne tajnosti le, če ga podjetnik za to pooblasti.

Referent VEM mora ob predložitvi prijave za vpis v davčni register preveriti istovetnost osebe, ki prijavlja podatke za vpis v davčni register. Podjetnik mora na podlagi pravilnika predložiti na vpogled ali priložiti: osebno izkaznico ali potni list oziroma drugo listino, s katero lahko dokaže svojo istovetnost, listine, na katerih temeljijo ostali podatki, ki se vpisujejo v davčni register.

  • Kakšni so roki za plačilo davčnih obveznosti? Ali je obračun akontacije med letom možno spremeniti? Katere podatke prejme registriran s.p. s strani FURS oz. ali prejme potrjen obračun akontacije, tekoči račun, kamor naj nakazuje plačila?

Roke za plačilo davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku ZDavP-2. Po določbi 301. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.

Po določbah drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.

Predhodna akontacija se po določbi tretjega odstavka 298. člena ZDavP-2 plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dnevih po dospelosti.
Obveznosti iz naslova obrokov predhodne akontacije ter akontacija dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti se plačuje na prehodni davčni podračun - proračun države, akontacija dohodnine:
SI56 011008881000030, s sklicem na številko odobritve (referenca): SI19 DŠ-40002. V polje koda namena je potrebno vpisati TAXS in v polje BIC banke prejemnika BSLJSI2x«.

ZDavP-2 v 299. členu določa dva načina spremembe višine predhodne akontacije med davčnim letom, in sicer:

  • z odločbo davčnega organa na podlagi zahteve davčnega zavezanca

Po določbi prvega in drugega odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. O zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.

  • z odločbo davčnega organa na podlagi postopka nadzora

Če davčni organ v postopku nadzora v skladu s tretjim odstavkom 299. člena ZDavP-2 ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.

  • Kaj mora podjetnik še urediti pri FURS po izbrisu s.p.?

Po izbrisu iz PRS mora podjetnik predložiti  davčni obračun akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zadnje obdobje obračuna, v skladu z določbami ZdavP-2. Po določbah ZDoh-2 se prenehanje opravljanja dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove šteje kot odtujitev sredstev, zato mora podjetnik to upoštevati v obračunu ob zaključku dejavnosti.

V primeru nadaljevanja dejavnosti po drugi fizični osebi ali pravni osebi v primeru statusnega preoblikovanja, lahko podjetnik pri davčnemu organu opravi priglasitev posebne (nevtralne) davčne obravnave.

Priglasitev se mora opraviti najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna zavezanca, ki je prenehal opravljati dejavnost. Priglasitev se opravi pri davčnem organu, kjer je davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, vpisan v davčni register.

Transakcija bo obravnava kot davčno nevtralna, če bodo za to izpolnjeni vsi pogoji določeni v 51. členu ZDoh-2.

  • Kako v primeru sistema normiranih stroškov? Bi bilo možno, da se za samoobdavčitev vpisujejo samo prihodki in odhodki, ostalo bi se izračunalo po avtomatizmu?

V 305. členu ZDavP-2 je določeno, da davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, sam izračuna dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

V primeru, da podjetnik oddaja davčne podatke preko portala e-Vem in se odloči, da bo davčno osnovo ugotavljal z upoštevanjem normiranih odhodkov, se vpiše podatek o predvidenih prihodkih medtem, ko se odhodki izračunajo avtomatsko.

Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti lahko podjetnik pripravi s pomočjo programa »Silvester Fineus«, ki je dostopen na spletnem portalu e-Davki.

  • Ali se z vidika plačevanja davkov bolj splača registrirati kot s.p. ali kot zasebni zdravstveni delavec, zasebni zobozdravnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetij itd. na podlagi odločbe pristojnega organa?

Statusna oblika v kateri zavezanec opravlja dejavnost (npr. s.p., zasebni zdravstveni delavec, zasebni zobozdravnik) ne vpliva na obdavčitev z dohodkom iz dejavnosti, saj je ta enaka za vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

  • Ali je možno obrazec izpolniti oz. dopolniti naknadno, če je bil že poslan? Ali zadostuje, da se sprememba oz. napaka na obrazcu sporoči na pristojni finančni urad?

Spremembo oz. napako na obrazcih lahko sporoči podjetnik eni izmed točk SPOT (VEM). Spremembe in napake, ki se nanašajo na davčne podatke, lahko sporoči tudi na pristojni finančni urad.

  • Ali podjetnik lahko določi davčno osnovo 0 EUR in višino predhodne akontacije 0 EUR?

V drugem odstavku 298. člena ZDavP-2 je določeno, da davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija.

Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.

Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko izkaže davčno osnovo v višini 0 EUR, če to tudi po vsebini izhaja iz njegove obrazložitve predvidene davčne osnove v prvem letu poslovanja.

  • Kakšna je obdavčitev osebnega dopolnilnega dela?

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali pa upokojenec, ki je priglašen pri AJPES, kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo in ima za obdobje, v katerem opravlja tako delo, plačano vrednotnico iz tega naslova.

Doseženi prihodek iz opravljanja osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu.

Več o osebnem dopolnilnem delu in obdavčitvi dohodka iz tega naslova je objavljeno na spletni strani FURS.

Obvezno socialno zavarovanje

  • Kdo mora skrbeti, da se podjetnik vključi v obvezno socialno zavarovanje, ko zanj nastopi obveznost in kdo mora paziti na to, kdaj je ta obveznost nastopila?

Po veljavni zakonodaji je podjetnik dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje, ko prične opravljati dejavnost, in sam poskrbeti, da v skladu s predpisi ugotovi, kdaj ta obveznost nastopi. Ni pravne podlage, po kateri bi ga moral katerikoli organ o tem obveščati. ZPIZ pa lahko, če v naknadnih postopkih preverjanja ali kako drugače ugotovi, da podjetnik ni zavarovan, pa bi moral biti, tudi izda odločbo o obveznosti zavarovanja (lastnosti zavarovanca) za vse obdobje, v katerem je ta obveznost obstajala, razen za obdobje, v katerem je bil zavarovan na drugi prednostni podlagi.

  • Katere informacije lahko referent na točki SPOT (VEM) podjetniku poda v zvezi z obveznim socialnim zavarovanjem?

Referent lahko podjetniku razloži: kdaj je zavarovanje obvezno (pokojninsko in druga socialna zavarovanja), da ni mogoče opravljati dejavnosti brez zavarovanja na tej podlagi, če glede na okoliščine podjetnik ni prednostno zavarovan na podlagi delovnega razmerja, kdaj je obvezno zavarovanje s polnim zavarovalnim časom, kdaj se lahko podjetnik zavaruje s krajšim od polnega zavarovalnega časa in kdaj se zavaruje za posebne primere (za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). Podjetnika je treba tudi opozoriti na dolžnost rednega plačevanja prispevkov za socialno varnost in na posledice neplačevanja.

  • Upokojenec želi odpreti s.p., vendar noče izgubiti pravice do pokojnine, saj ne bo imel velikega dobička. Delal bi npr. samo 2 do 4 ure tedensko. Ali je to možno? Ali je sploh potrebna prijava v obvezno zavarovanje in izpolnitev obrazca M-1?

Osnovno pravilo:
Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec pokojnine (starostne, vdovskeali družinske), se mora obvezno zavarovati s polnim zavarovalnim časom in se izplačevanje pokojnine ustavi.
Dopustna izjema:
Podjetnik lahko poda izjavo, da bo registrirano samostojno dejavnost opravljal z manj kot polnim zavarovalnim časom, vendar najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa. V tem primeru se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine, ki ustreza zavarovalnemu času, vendar največ polovica pokojnine.
V zavarovanje preko sistema e-VEM se lahko prijavijo samo s.p-ji, ki imajo polni zavarovalni čas. Vse ostale primere, tudi opisanega, ki se mora zavarovati, je potrebno napotiti na ZZZS.
Posebno opozorilo za uživalce invalidskih pokojnin:
Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec invalidske pokojnine, bo trajno izgubil pravico do invalidske pokojnine in je na podlagi te invalidnosti ne bo mogel več pridobiti, tudi če se izbriše iz poslovnega registra.

  • Nezaposlena oseba želi odpreti s.p. in biti iz tega naslova obvezno zavarovana samo po 4 ure dnevno, ostale 4 ure bi si plačevala sama prispevke kot nezaposlena. Ali je to možno?

Takšna kombinacija ni možna! Če oseba, ki se registrira kot s.p., ni obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas ali za več kot polovico polnega delovnega časa, se mora obvezno zavarovati kot s.p. po 15. členu ZPIZ-2 in sicer za polni zavarovalni čas. Takšna obveznost obstaja od prijave v PRS dalje in sicer ne glede na to, koliko ur tedensko ali dnevno bo kot podjetnik opravljala delo in koliko dohodka bo s tem dosegla.

Prijava v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni zavarovalni čas (vendar najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko) je možna samo, če je podjetnik za preostali zavarovalni čas v delovnem razmerju ali je uživalec delne starostne pokojnine ali pa je upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek ali do plačila prispevkov na podlagi predpisov o starševskem varstvu.

Prijava v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 25. členu ZPIZ-2) je možna za manj kot polni delovni čas le, če je oseba v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas in se prostovoljno zavaruje do polnega delovnega časa. Kombinacija prostovoljnega zavarovanja z drugimi pravnimi razmerji (vrstami zavarovanj) ni dovoljena.

  • V primeru, da se študent registrira kot s.p., ali mora plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje in ali mu teče delovna doba?

Tudi za študenta, ki se registrira kot s.p., nastopi obveznost zavarovanja po 15. členu ZPIZ-2, torej mora plačevati prispevke in mu teče delovna doba.

  • V katerem delu prijave je potrebno biti pozoren na ZPIZ?

Vsebina obrazca M-1 za prijavo samostojnega podjetnika je enaka kot za prijavo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju: enak datum začetka zavarovanja, šifra podlage (005) in vsi ostali podatki. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja in prijavo vložiti, če je zavarovanje obvezno.

  • Kaj mora podjetnik še urediti pri ZZZS po izbrisu s.p.?

Če je bil samostojni podjetnik vključen v obvezna socialna zavarovanja iz naslova registriranega s.p.-ja, potem mora po izbrisu s.p.-ja vložiti še odjavo (M-2) iz obveznih socialnih zavarovanj zase in za delavce, če jih je zaposloval.

  • Kdaj se prekine delovno razmerje pred odprtjem s.p.?

Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo neodvisno od registracije dejavnosti. Od sklenitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi je odvisno, ali se bo podjetnik obvezno zavaroval na podlagi opravljanja dejavnosti. Če se oseba med trajanjem delovnega razmerja registrira kot s.p., to ne vpliva na obstoj ali na prenehanje delovnega razmerja. Če se oseba pred registracijo v PRS ali po njej odloči, da bo prekinila delovno razmerje, se datum prenehanja delovnega razmerja določa po predpisih o delovnih razmerjih: lahko so predpisani ali v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni odpovedni roki, ki niso bili skrajšani v sporazumu z delodajalcem.

  • Ob prijavi v obvezna socialna zavarovanja je potrebno navesti tudi vrsto in področje izobrazbe (KLASSIUS-SRV in KLASSIUS-P). Ali mora podjetnik sporočiti spremembo teh dveh podatkov?

Podjetnik mora sporočiti vsako spremembo podatkov.

  • Kdaj lahko samostojni podjetnik posameznik uveljavlja oprostitev plačila prispevkov samostojnih podjetnikov po prvem vpisu v register, skladno z določbo štirinajstega odstavka 145. člena ZPIZ-2?

Po štirinajstem odstavku 145. člena ZPIZ-2 so samozaposleni (s.p. in osebe, ki opravljajo drugo poklicno dejavnost) oproščeni plačila dela prispevka zavarovanca in dela prispevka delodajalca:
•    v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od zavarovalne osnove, in
•    v naslednjih 12 mesecih v višini 30 % zneska prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca, obračunanega od zavarovalne osnove.
Ta oprostitev se prizna podjetnikom, ki so prvi vpis v predpisan register izvedli po 1. 7. 2013, oprostitev pa se jim prizna za dobo dveh let od prvega vpisa naprej. Oprostitev lahko podjetnik uveljavlja le v obdobju prvih dveh let po prvem vpisu v register in samo takrat, ko je zavarovan na podlagi 15. člena ZPIZ-2. Če je s.p. neposredno po prvem vpisu v predpisan register za polni delovni čas zavarovan na podlagi delovnega razmerja, nato pa se pred potekom obdobja dveh let od prvega vpisa zavaruje po 15. členu ZPIZ-2, lahko uveljavlja olajšavo le za preostanek dveletnega obdobja od prvega vpisa.Pogoj prvega vpisa je izpolnjen,če s.p. predhodno nikoli ni opravljal samostojne dejavnosti na podlagi vpisa v kateri koli register samostojnih dejavnosti.

  • Ali lahko tudi s.p. uveljavlja delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše delavce po 156. členu ZPIZ-2?

Tudi s.p. lahko od izplačila plač za mesece po 1. 7. 2013 uveljavlja delno oprostitev plačila dela prispevkov za starejše delavce, ki jih zaposluje, ne more pa je uveljaviti zase. Oprostitev je določena:
•    v višini 30 %, za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti,
•    v višini 50 %, za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZPIZ-2, kar pomeni, da so:
-    v letu 2014 dopolnili starost: 58 let 4 mesece (ženske), 58 let 8 mesecev (moški),
-    v letu 2015 dopolnili starost: 58 let 8 mesecev (ženske), 59 let (moški),
-    v letu 2016 dopolnili starost: 59 let (ženske), 59 let 4 mesece (moški),
-    v letu 2017 dopolnili starost: 59 let 4 mesece (ženske), 59 let 8 mesecev (moški),
-    v letu 2018 dopolnili starost: 59 let 8 mesecev (ženske), 60 let (moški).
Olajšava velja za cel mesec, v katerem delavec izpolni starostni pogoj oz. dopolni predpisano starost, če je za cel mesec tudi izplačana plača.

Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela - ZIUPTD v 3. členu določa, da se določba 156. člena ZPIZ-2 v obdobju veljavnosti ZIUPTD ne uporablja, kar pomeni, da delodajalci delne oprostitve plačila prispevkov po 156. členu ZPIZ-2 ne morejo uveljavljati ob izplačilu dohodka, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2017.

  • Ali lahko s.p. uveljavlja vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev po 157. členu ZPIZ-2?

Če s.p. zaposluje delavce, lahko uveljavlja vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev delavcev, ki niso dopolnili 26 let starosti, in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu zaposleni neprekinjeno najmanj dve leti. Starostni pogoj zaposlene osebe, mlajše od 26 let, oziroma otroka do treh let mora biti izpolnjen v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Vračilo dela prispevkov se lahko uveljavlja le za čas od sklenitve pogodbe o zaposlitvi do izpolnitve starosti 26 let za mlajšega delavca oz. tri leta starosti otroka delavke.Dodaten pogoj je, da s.p. za te delavce ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.
Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev natančneje določa Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev (Uradni list RS št. 55/13). Vračilo prispevkov se uveljavi z vlogo pri ZPIZ-u najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

  • Ali lahko prek portala e-VEM oddam vloge za prijavo v obvezna socialna zavarovanja (M obrazci) in prijavo v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni tudi izven delavnika ZZZS oz. v soboto in nedeljo?

Da, prek portala e-VEM lahko navedene vloge oddate tudi izven delovnika ZZZS. Dan oddaje vloge je praviloma tudi dan prejetja vloge na ZZZS. Vloge se na ZZZS pošiljajo vsakih 15 minut.

  • V kolikšnem času po nastopu delaje potrebno delavca prijaviti  v obvezna socialna zavarovanja?

Rok za prijavo delavca v pokojninsko in invalidsko zavarovanje je z dnem nastopa dela, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Če pa delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne prične delati, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi (45. člen ZMEPIZ-1). Ker se delavca prijavlja v vsa štiri socialna zavarovanja (poleg pokojninskega in invalidskega še v zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti) po isti šifri podlage za zavarovanje, velja ta rok posledično za prijavo v vsa socialna zavarovanja.

OZS, Obrtno dovoljenje

  • Kdo si mora pridobiti obrtno dovoljenje?

Vsak poslovni subjekt, ki ima registrirano obrtno dejavnost in jo tudi opravlja.

  • Na podlagi katerih predpisov si moramo pridobiti obrtno dovoljenje?

Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.

  • Na koga se glasi obrtno dovoljenje?

Obrtno dovoljenje se izda poslovnemu subjektu, na njem pa je naveden tudi nosilec dejavnosti.

  • Kakšne pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja moramo izpolnjevati?

 Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.

  • Ali postanemo s pridobitvijo obrtnega dovoljenja člani zbornice?

Ne, poslovni subjekt z vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje) ne postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.

  • Ali moram plačevati članarino, ko si pridobim obrtno dovoljenje?

Ne, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register. Članstvo je prostovoljno.

  • Ali moram imeti mojstrski izpit, da si lahko pridobim obrtno dovoljenje?

Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti, v tretjem členu.

  • Kje lahko vidim ali je dejavnost, ki jo opravljam obrtna in zanjo potrebujem obrtno dovoljenje

Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti.

  • Kdo mi lahko pove ali je moja izobrazba ustrezna za opravljanje obrtne dejavnosti?

Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

  • Kje lahko dobim podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodim?

Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.

  • Kakšni so stroški postopka? Kje lahko dobim položnico?

Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.

  • Kako dolgo velja obrtno dovoljenje?

Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.

  • Kaj naredim, če spremenim sedež podjetja ali naziv?

V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.

  • Ali moram obrtno dovoljenje vrniti, če preneham z dejavnostjo?

V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.

  • Kaj naredim, če podjetje zapusti nosilec dejavnosti?

Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.