Davek od dohodka iz dejavnosti

Ko začnete opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, postanete zavezanec za davek od dohodka iz dejavnosti.

Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

Tudi če imate sedež podjetja v tujini, poslujete pa v Sloveniji, ste praviloma zavezani k plačilu dohodnine od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Kdaj je rok za oddajo davčnega obračuna?

Davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti morate predložiti davčnemu organu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Dokument predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti (za samostojne podjetnike)

Kakšna je stopnja davka od dohodka iz dejavnosti?

Odvisna je od tega, ali davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi:

  • dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
  • dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (imate status "normiranca"). 

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, se pri izračunu akontacije dohodnine upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice od 16 do 50 odstotkov.

Za zavezance, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se dohodnina obračuna po stopnji 20 odstotkov.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg Zakona o dohodnini (ZDoh-2) tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Zavezanci lahko v obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti uveljavljate tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini, in sicer:    

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšavo za zaposlovanje,
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

Od ugotovljene davčne osnove t.j. dobička morate zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 % do 50 %), zavezanci pa lahko upoštevate tudi splošno, dodatno splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Olajšave lahko upoštevate pod pogojem, da vam za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali pa vam je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Poleg omenjenih olajšav lahko zavezanci upoštevate tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačujete zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če ste obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • v mesečnih obrokih (če znesek prehodne akontacije presega 400 evrov), ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti.

Kot samostojni podjetnik pred začetkom opravljanja dejavnosti sami izračunate predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predložite davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register (tj. v primeru samostojnega podjetnika Poslovni register Slovenije) oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

V primeru, da davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se davčna osnova ugotovi na način, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirani odhodki, in sicer v višini 80 % ustvarjenih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za člane kmečkega gospodinjstva se prag določa sicer v enakem znesku (80.000 evrov), vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje za dokončen davek.

Na tak način lahko ugotavljajo davčno osnovo le zavezanci pod naslednjimi pogoji:

  • v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov ali
  • v davčnem letu pred tem davčnim letom zavezančevi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu (velja tudi za zavezanca samega) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev in
  • zavezanec pri davčnem organu pravočasno opravi priglasitev.
  • Za člane kmečkega gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasijo davčnemu organu in njihovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je primerno za tiste zavezance, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 evrov prihodkov. Za kmečka gospodinjstva se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva.

Pri presoji pogoja za obvezen izstop iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov po 14. odstavku 48. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se upoštevajo prihodki zavezanca ter prihodki pod pogoji, kot so določeni z 9. odstavkom 48. člena ZDoh-2, torej poleg prihodkov zavezanca pod določenimi pogoji tudi prihodki določenih drugih oseb, tudi povezanih oseb.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Opisano se uporablja že za davčno leto 2018, pri čemer se bo pri presoji izpolnjevanja prihodkovnih pogojev upoštevalo dosežene prihodke, ugotovljene po pravilih o računodenju, v letih 2016 in 2017.