Davek od dohodka pravnih oseb

Stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb je 19 odstotkov.

V Sloveniji je stopnja obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb 19 odstotkov. Zavezanci za plačilo davka so vse pravne osebe (davka od dohodkov pravnih oseb ne plačujejo samostojni podjetniki, ki so fizične in ne pravne osebe).

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2

Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Zavezanci lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in opravijo priglasitev v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek.

Uporaba sistema poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove je možna pod naslednjimi pogoji:

  • če prihodki zavezanca, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 evrov ali
  • če prihodki zavezanca ne presegajo 100.000 evrov in če je bila pri njem obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upoštevajo davčno priznani prihodki in normirani odhodki v višini 80 odstotkov davčno priznanih prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov, ali 80.000 evrov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo. Davčno obdobje je v tem primeru koledarsko leto. Spremljanje oziroma tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost davčnega zavezanca.

Zavezanec, čigar povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih davčnih obdobij presega 150.000 evrov, mora obvezno izstopiti iz sistema. Zavezanec lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.

Četrti odstavek 67.d člena ZDDPO-2 določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona za poseben primer šteje, če gre za povezanost med osebami. V zvezi s tem je v petem odstavku 67.d člena ZDDPO-2 določena opredelitev povezanih oseb z napotitvijo na že veljavne zakonske definicije povezanih oseb (16. in 17. člen ZDDPO-2), dodatno se širi obseg definicije družinskih članov na brate in sestre, vendar le za ugotavljanje povezanih oseb po dopolnjenem 67.d členu ZDDPO-2. Nadalje šesti odstavek določa, da se prihodki zavezanca in povezanih oseb za potrebe določanja višine prihodkov seštevajo. Sedmi odstavek pa določa, da se prihodki ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Prihodki povezanih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev. Dokazno breme je na zavezancu.

Zavezanci, ki začnejo poslovati na novo, lahko ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v prvem in, če so začeli poslovati v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju, če davčnemu organu v roku, predpisanemu z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasijo da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Vpis davčnega obdobja in izračun predvidene davčne osnove (za pravne osebe)

Davek od dohodkov pravnih oseb obračunavate in plačujete po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, sestavljenega  za davčno obdobje.

Davčno obdobje za obračun davka od dohodkov pravnih oseb je koledarsko leto,  lahko pa izberete, da bo vaše davčno obdobje, enako vašemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

Davčni obračun morate predložiti pristojnemu finančnemu uradu, kjer ste vpisani v davčni register, najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, če je vaše davčno obdobje enako koledarskemu letu.

Če sestavljate davčni obračun za davčno obdobje, ki je enako poslovnemu letu in se razlikuje od koledarskega leta, predložite davčni obračun najpozneje v treh mesecih od začetka tekočega poslovnega leta za preteklo poslovno leto.

Davčni obračun predložite v elektronski obliki prek sistema eDavki. Za oddajo obrazca morate predhodno pridobiti digitalno potrdilo.

Med davčnim obdobjem plačujete akontacijo davka v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Obroki dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v 10 dneh po dospelosti.

Določanje akontacije pri novoustanovljenih davčnih zavezancih

 Če pričenjate s poslovanjem na novo, si sami izračunate akontacijo davka. Za ta namen v davčnem obračunu izračunate predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega boste plačevali akontacijo.