Leasing

Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek delovanja podjetja in njegovo rast je ena izmed ključnih nalog podjetnika. S potrebo po financiranju svoje dejavnosti se srečujejo tako nova podjetja, kot tudi tista, ki so na trgu prisotna že dlje časa.

Vsako podjetje ima pri iskanju virov financiranja različne možnosti, pomembno je, da se na podlagi pridobljenih informacij odločijo za najbolj primerno. Ena izmed možnosti financiranja je leasing.

Kaj je leasing?

Leasing je vedno bolj razširjena oblika financiranja. Pri njem dajalec leasinga kupi ali proizvede predmet leasinga in ga daje jemalcu leasinga v uporabo. Uporabnik za to plačuje najemnino, v skladu s pogodbo o leasingu. Pogosto se uporablja pri financiranju investicij, predvsem pri nakupu opreme in nepremičnin. Obstajajo različne vrste leasinga. Mednarodni računovodski standardi ga delijo na primer na finančni in operativni leasing.

Razlika med finančnim in operativnim leasingom

Finančni in operativni leasing najlažje ločimo tako, da ugotovimo, kdo p(ostane) lastnik predmeta leasinga po končanem obdobju leasinga. Pri finančnem leasingu lastnik predmeta leasinga po koncu leasinga postane leasingojemalec, pri operativnem oziroma poslovnem pa lastnik tudi po koncu leasing razmerja ostane leasingodajalec.

Finančni leasing je tako primerljiv z dolgoročnim kreditom, operativni oziroma poslovni leasing pa z dolgoročnim najemom.

Razlika med leasingom in kreditom

Glavna razlika med leasingom in kreditom je v zavarovanju terjatev. Pri leasingu načeloma ni potrebno pridobiti dodatnih poroštev oziroma zavarovanj, ker le - ta predstavlja predmet leasinga.

Prednosti leasinga pred drugimi oblikami financiranja

Prednost leasinga je v njegovi prožnosti pri odobravanju financiranja, saj za njegovo odobritev ne veljajo tako stroga merila, kot za bančne kredite. Postopki odobritve so bistveno krajši, hitrejši in enostavnejši.

Lastnik leasing predmeta je leasingodajalec, vse dokler ni plačan zadnji obrok, zato je potrebno manj zavarovanj kot pri najemu drugih dolžniških virov. Predmet pogodbe ponavadi služi kot zavarovanje, zato se stroški zavarovanja financiranja običajno ne zaračunavajo. Leasing je dostopen tudi  novoustanovljenim podjetjem in tistim s slabšo bonitetno oceno. Vedno večja konkurenca sili leasing podjetja k fleksibilnosti pri sklepanju poslov, kar pomeni, da se morajo prilagajati posebnim zahtevam potencialnih leasing strank.

Slabosti in pasti leasinga

Ena izmed slabosti leasinga je dejstvo, da je leasingodajalec dobro zavarovan, kar mu daje možnost, da izkorišča svoj nadrejeni položaj na trgu. Predvsem je to očitno v času, ko je likvidnost podjetij slaba, ko banke ne nudijo dovolj kreditov in zaostrujejo pogoje njihove pridobitve.

Leasing podjetja lahko v takih pogojih poslovanja ustvarijo določene dodatne dobičke, vendar je poslovanje, ki temelji na izkoriščanju trenutnega stanja, velikokrat podobno hoji po tankem ledu. Vsaki recesiji namreč sledi obdobje ekspanzije in le tista podjetja, ki so v slabih časih pripomogla k izboljšanju poslovanja svojih strank, bodo v dobrih časih uspevala.

Druga izmed slabosti leasinga je, da če se leasingojemalec po poteku pogodbenega roka odloči za odkup predmeta, je ta že tehnološko zastarel. Pogodbe določajo, da brez odobritve leasingodajalca ni dovoljeno izvajanje izboljšav na najetem predmetu, leasingojemalec pa postane lastnik predmeta šele po nakazilu zadnjega pogodbenega obroka. Seveda je pojav tehnološke zastarelosti odvisen tudi od dobe odplačevanja, kar pa je izključno v domeni leasingojemalca.

(Povzeto po: Zavod Mladi podjetnik 2019; KBM-LEASING 2019; Zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in managementa 2019)