Življenjski cikel podjetja

Za podjetnika je pomembno, da določi, na kateri stopnji rasti se njegovo podjetje nahaja, saj samo rast prodaje ne pomeni nujno rasti posla kot celote. Glede na življenjsko fazo podjetja se lahko nato določijo ustrezni viri financiranja. Ti nato vodijo v optimalno rast podjetja.

1. Finančni življenjski cikel podjetja

Življenjski cikel podjetja diktira ne samo stopnjo rasti, temveč tudi vrsto optimalnega financiranja, po kateri naj podjetje poseže. Večji del razvojnih faz je povezanih z angažiranostjo podjetnikov – ustanoviteljev, a z rastjo podjetja ta vpliv usiha in se na koncu lahko konča z odkupom podjetja.

Prehodi med fazami lahko pomenijo tudi postopna nadomeščanja oblik financiranja med seboj.

Spodnji graf prikazuje možne vire finančne pomoči za podjetja glede na njihov življenjski cikel.

2. Vrste finančne pomoči glede na življenjski cikel podjetja

a. Semenski kapital

Semenski kapital je povezan z nastankom in proučevanjem smiselnosti podjetniškega projekta. Potreben je za razvoj podjetniške ideje.

Semenski kapital (ang. seed capital) nastopi v konceptualni fazi in predstavlja navadno relativno majhno vsoto kapitala, namenjenega razvoju dobre podjetniške ideje in realizaciji prodajnega proizvoda ali storitve.

Najpogosteje predstavlja semenski kapital lastniški kapital podjetnika oz. podjetniške skupine, podjetnikove družine, prijateljev in znancev. Lahko pa so to tudi subvencije ali druge oblike financiranja poslovanja npr. s strani države ali drugih podpornih institucij.

b. Zagonski kapital

Zagonski kapital je potreben za fazo razvoja izdelka, izdelave prototipa in zagona poskusne proizvodnje ter začetnega marketinga.

Zagonski kapital, za katerega se v tuji literaturi uporablja izraz »start-up capital« ali »venture capital« predstavlja nadgradnjo faze semenskega kapitala. Ta faza se še vedno giblje okrog razvoja izdelka ali storitve, vendar lahko že vključuje poskusne izvedbe proizvodnje in trženja izdelka. Zagonski kapital se porablja tudi za izpopolnitve izdelka ali storitve. V tej fazi še ni normalnih donosov in ti ne zagotavljajo povračila sredstev v podjetje, a so bolj resno pričakovani. Viri te vrste financiranja ostajajo podobni kot pri semenskem kapitalu.

Delimo tudi dve vmesni fazi zagonskega kapitala. Prva predstavlja t.i. zgodnjo fazo. V tej fazi se proizvodi ali storitve do neke mere dokončajo in se začne serijska proizvodnja. Proizvod ali storitev se v tej fazi popolnoma komercializira, a še ne prinaša dobička.

Druga faza pa pripelje do tega, da zasebni kapital izgubi na svoji pomembnosti in ga postopoma prične zamenjevati dolžniški kapital. Zaradi preglednejšega poslovanja podjetje v tej fazi postane zanimivo za vlagatelje s tveganim kapitalom. To so lahko npr. poslovni angeli, ki navadno vlagajo v visokotehnološka podjetja z namenom kasnejše prodaje.

c. Razširitveni kapital

Razširitveni kapital je potreben za normalno rastoča podjetja, ki širijo svojo proizvodnjo tudi na tuje trge. Ta faza rasti je že manj tvegana in je povezana z relativno visokimi donosi na investicijo. Donosi se uporabljajo za nadomestitev drugih oblik kapitala, ki več niso primerne. V tej fazi je najbolj pogost nastop na trg tveganega kapitala. Kapital za razširitev se porablja tudi za razširitev proizvodnje, izboljševanje proizvodov, zaposlovanje nove delovne sile.

d. Odkupi

Odkupi so del obdobja rasti podjetja, kjer se podjetje pripravlja na premostitveno financiranje z javno ponudbo delnic na trgu kapitala. V fazi odkupov vrednost podjetja ni predstavljena izključno z vrednostjo sredstev, ampak tudi obeta dobičkov v prihodnosti. Tako navadno cena podjetja presega vrednost premoženja podjetja v času prodaje.

Odkupi so tako lahko zunanji ali notranji – torej s strani poslovodstva. Odkupi s strani poslovodstva so navadno financirani s krediti ali ponudbami tveganega kapitala. V primeru zunanjega odkupa so viri financiranja navadno menedžerski kapital, tvegan ali dolžniški kapital.

e. Vmesne finance

Vmesne finance so povezane z odstopom lastnikov iz podjetja, ko »stari« lastniki niso zainteresirani za vlaganje svežega kapitala, novi pa še niso vstopili v podjetje in je zato podjetje prisiljeno samo pridobiti finance za poslovanje. To vlogo tako prevzamejo dolžniški viri financiranja, saj tvegani kapital zanjo ni primeren.

V času vmesnih financ ali ang. »bridge finance« oz. »mezazinne finance«, lahko nastopajo oblike dolžniškega ali trajnega kapitala.

(Povzeto po: Boviard, Chris 1990; Ličen, Karmen 2005; Storey, David 1994; Tajnikar, Maks 1997)