Varnost in zdravje pri delu

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Varnost in zdravje delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu zagotavlja tako, da:

  • se izogiba nevarnostim,
  • ocenjuje tveganja,
  • obvladuje nevarnosti pri viru,
  • prilagaja dela posamezniku,
  • se prilagaja tehničnemu napredku,
  • nadomešča nevarno z nenevarnim ali manj nevarnim,
  • razvija celovito varnostno politiko,
  • daje prednost kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,
  • daje delavcem ustrezna navodila,
  • obvešča in usposablja delavce.

Delodajalec mora prepoznati vsa tveganja na delovnem mestu. Za vsako delovno mesto mora izdelati pisno oceno tveganja, v kateri opredeli nevarnosti, ugotovi, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen nevarnosti, odloči o tem, ali so tveganja sprejemljiva ter uvede in izvaja ukrepe za njihovo odpravo. 

Ukrepi so lahko tehnični ali organizacijski.

  • Primer tehničnega ukrepa: nadomestitev preveč hrupne delovne opreme z manj hrupno.
  • Primer organizacijskega ukrepa: priprava internih pravil o dostopu do nevarnih območij in označitev teh območij z varnostnimi znaki.

Ukrepi so odvisni od ocene tveganja v delovnem okolju. Na oceno tveganja pa vpliva vrsta dejavnosti in velikost podjetja. Izjema so predvsem samozaposleni.

Število zaposlenih/ukrepi Ocena tveganja z izjavo o varnosti Usposabljanje iz varnosti pri delu Preventivni zdravstveni pregled Usposabljanje iz požarnega varstva

Samozaposleni

Da, vendar jo lahko oceni sam (če ni tveganj, to napiše v izjavi)

Ni potrebno (če ni tveganj)

Ni potrebno (če ni tveganj)

Ni potrebno (če ni tveganj)

Podjetje

Da

Da

Da

Da

Če ste samozaposleni in ocenite, da ni tveganj v vašem delovnem okolju, vam ni treba opraviti usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, pa tudi preventivnega zdravstvenega pregleda ne. Morate pa podpisati izjavo, ki jo lahko sestavite sami v poljubni obliki, da v vašem delovnem okolju ni tveganj. To izjavo shranite in jo pokažete ob morebitnem obisku delovne inšpekcije.

Če pa ste samozaposleni in ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Ocena tveganja in izjava o varnosti

Ocena tveganja je temelj preprečevanja nezgod pri delu in poslabšanja zdravja.

Ocenjevanje tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Ocena tveganja je sistematičen pregled vseh vidikov dela, v katerem ocenimo:

  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo,
  • ali je nevarnosti mogoče odpraviti ali ne,
  • kakšni preprečevalni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Namen ocene tveganja je omogočiti delodajalcu, da sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.

Kako ocenimo tveganje?

Poznamo več načinov in metodologij ocenjevanja tveganja.
Tukaj je enostaven primer, ki ustreza večini malim in srednje velikim podjetjem:

1. Korak: Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb

Na delovnem mestu poiščite vse, kar bi lahko povzročilo poškodbo, in ugotovite, kateri delavci bi lahko bili izpostavljeni nevarnostim.

2.  Korak: Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj

Ovrednotite tveganja (resnost in verjetnost možne škode…) in jih razvrstite po pomembnosti.

3. Korak: Odločitev o preventivnem ukrepu

Opredelite ustrezne ukrepe za odpravljanje ali obvladovanje tveganj.

4. Korak: Ukrepanje

Opredelite načrt prednostnih preventivnih in varnostnih ukrepov in pričnite z njihovim uvajanjem.

5. Korak: Spremljanje in posodabljanje

Posodabljanje ocene tveganja

Oceno tveganja morate redno posodabljati in na ta način zagotavljati njeno ažurnost, kadar:

  • obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
  • se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo,
  • obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Kdo lahko izdela oceno tveganja?

Oceno tveganja v podjetju izdela strokovni delavec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela.

Strokovni delavec je oseba, ki mu delodajalec poveri naloge iz področja varnosti in zdravja pri delu in ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu.

Naloge strokovnega delavca so:

  • svetovanje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
  • svetovanje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
  • usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj,
  • izdelava strokovne podlage za izjavo o varnosti (ocena tveganja),
  • opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju,
  • opravljanje obdobnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
  • opravljanje notranjega nadzora nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
  • izdelava navodila za varno in zdravo delo,
  • spremljanje stanja v zvezi z nezgodami pri delu, odkrivanje vzrokov zanje in priprava poročila za delodajalca s predlogi ukrepov,
  • priprava in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo,
  • sodelovanje z izvajalcem medicine dela.

Kdo je lahko strokovni sodelavec?

1. Delodajalec izmed svojih delavcev lahko določi enega ali več strokovnih delavcev. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, so odvisni od vrste dejavnosti, števila zaposlenih delavcev in stopnje tveganja za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni povezanih z delom.

2. Delodajalec kot strokovni delavec lahko tudi sam prevzame vodenje  in zagotavljanje varnosti pri delu, kadar izpolnjuje zahteve, navedene v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

3. Kadar delodajalec strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ne more zagotoviti s svojimi delavci, lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog poveri zunanjim strokovnim službam z dovoljenjem za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu.

Izjava o varnosti

Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu morate izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

  • načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
  • načrt in postopke za izvedbo ukrepov ob neposredni nevarnosti,
  • opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja določite posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za neko delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. 

Tudi samozaposlene osebe morajo oceniti tveganje. Če obstaja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev svoje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje za varno in zdravo delo

Delodajalec mora vse svoje delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali na kakršni koli drugi pravni podlagi ter osebam, ki  pri delodajalcu opravljajo delo zaradi usposabljanja (dijaki, študenti), usposobiti za varno opravljanje dela.

Kdaj se mora delavec usposobiti za varno delo?

Za varno opravljanje dela se mora delavec usposobiti ob:

  • sklenitvi delovnega razmerja,
  • razporeditvi na drugo delo,
  • uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
  • spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Ste samozaposleni?

Usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu vam ni treba opraviti, če ocenite, da ni potrebno.

Preventivni zdravstveni pregled

S preventivnimi zdravstvenimi pregledi se ugotavlja zdravje in zmožnost delavcev za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. 

Preventivne zdravstvene preglede opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela.

Delodajalec napoti delavca na predhodni zdravstveni pregled:

  • pred prvo zaposlitvijo,
  • po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

Podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov posameznega preventivnega zdravstvenega pregleda je ocena tveganja

Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov so:

  • predhodni zdravstveni pregled,
  • usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled,
  • drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

Pri povečanih dejavnikih tveganja v delovnem okolju, ugotovljenih z oceno tveganja, se delavca napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.  V nekaterih primerih mora delodajalec napotiti delavca tudi na druge usmerjene zdravniške preglede.

Ste samozaposleni?

Če ste samozaposleni, vam preventivnega zdravstvenega pregleda ni treba opraviti.

Obveznosti delodajalca

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela,
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo,
  • usposablja delavce za varno in zdravo delo,
  • zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu,
  • z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere,
  • z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
  • zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.