Obvestilo: Z dnem, 31. 5. 2020, je bila preklicana epidemija koronavirusa v RS. S 1. 6. 2020 zato prenehajo veljati nekateri ukrepi in spremenjeni pogoji poslovanja.

Odpoved ali prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi so različni, kar je odvisno od tega, ali gre za:

  • pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas,
  • sporazumno razveljavitev ali odpoved.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Pogodba o zaposlitvi  preneha veljati na podlagi  pisnega sporazuma med delavcem in delodajalcem ali z odpovedjo ene od pogodbenih strank.

S pisnim sporazumom se pogodbeni stranki lahko sporazumeta o prenehanju pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka. Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna.

Redna odpoved

Pogodbeni stranki lahko redno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, pri čemer morata upoštevati zakonsko določen in dogovorjen odpovedni rok.

Za redno odpoved s strani delodajalca mora obstajati odpovedni razlog:

  • prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (poslovni razlog),
  • nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov ali neizpolnjevanje predpisanih pogojev za opravljanje dela (razlog nesposobnosti),
  • kršenje obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog),
  • neuspešno opravljeno poskusno delo,
  • nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (poslovni razlog, razlog nesposobnosti) lahko delodajalec delavcu ponudi opravljanje drugega dela ali dela pod spremenjenimi okoliščinami s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi (odpoved s ponudbo).

Delavec nima pravice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, če ponudbo delodajalca za drugo ustrezno zaposlitev na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi sprejme, kot tudi ne, če ponujeno drugo ustrezno zaposlitev zavrne.

Če delodajalec delavcu v postopku redne odpovedi ne ponudi nove zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, mora o odpovedi ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje.

Odpovedni roki

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v poskusni dobi je odpovedni rok sedem dni.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, je odpovedni rok v prvem letu zaposlitve 15 dni, v nadaljnjem obdobju zaposlitve pa 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo lahko stranki dogovorita daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.

Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je odpovedni rok odvisen od razloga odpovedi ter dobe zaposlitve delavca pri delodajalcu.

Minimalni odpovedni rok je 15 dni, najdaljši pa 80 dni.

Izredna odpoved

Delavec in delodajalec lahko upoštevaje zakonske pogoje in razloge izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zlasti, če:

  • delavec krši pogodbeno obveznost ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
  • če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
  • če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
  • delavec pet dni zaporedoma ne pride na delo in izostanka ne opraviči,
  • delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika.

Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

  • mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal nadomestila plače,
  • mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
  • delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1,
  • delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje.

V postopku prenehanja zaposlitve se delavec lahko:

  • informira o svojih pravicah pri pristojnem sindikatu,
  • posvetuje in pritoži pri inšpekciji dela,
  • pri delovnem in socialnem sodišču v sodnem postopku uveljavi svoje pravice.

Po prenehanju zaposlitve mora delodajalec delavca odjaviti iz obveznih socialnih zavarovanj.

Več+