Socialno podjetje (So.p.)

Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.

Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe kot so društvo, zveza društev, zavod, ustanova, d.o.o.. Ni pa to posebna statusno pravna oblika.

Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva.

1. Kdo lahko pridobi status socialnega podjetja?

Status socialnega podjetja lahko pridobijo nepridobitne pravne osebe (društvo, zavod, ustanova), pa tudi gospodarske družbe, zadruge ali druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička.

  • Osnovni kapital
    Po predpisih osnovni kapital ni potreben, vendar pa mora vloga za registracijo vključevati dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja pravne osebe.

  • Ime
    V pravnem prometu mora socialno podjetje uporabljati svoj naziv ali ime s pripisom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

2. Postopek ustanovitve socialnega podjetništva

Za ustanovitev socialnega podjetja morate ustanoviti eno od nepridobitnih pravnih oseb in zaprositi status socialnega podjetja. Postopek ustanovitve in postopek pridobitve statusa je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ, pristojen za registracijo, ob ustanovitvi presojal tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Za pridobitev statusa so.p. se na pristojni organ ali po navadi okrožno sodišče predloži vloga za registracijo socialnega podjetja, ki na podlagi petega odst. 7. člena ZSocP-A ugotavlja pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja. Vlogi mora biti predložen tudi sklep ustanovitelja, da namerava predlagatelj poslovati kot socialno podjetje.

a) Dokumenti za pridobitev statusa
Dokumenti, ki jih morate pripraviti za pridobitev statusa socialno podjetje:

  • prilagojen akt o ustanovitvi, statut društva, oziroma zadružna pravila (vsebina 12. člen ZSocP-A) – overjen podpis vseh ustanoviteljev,
  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava podjetje poslovati kot socialno podjetje – overjen podpis vseh ustanoviteljev,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje, za društva tudi obseg pooblastil,
  • dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma za društva vrednost premoženja,
  • dokazilo, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev (po uradni dolžnosti obvezno le pri preoblikovanju društva v socialno podjetje).

b) Akt o ustanovitvi socialnega podjetja
Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine opredeliti tudi nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe. Vsebina je določena v skladu z zakonom za pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih). Akt mora prav tako utemeljiti javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost oz. naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti in razmejiti dejavnosti socialnega podjetništva od drugih dejavnosti oziroma nalog. Opredeliti mora tudi način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička, oziroma presežkov prihodkov.

Ustanovitveni akt mora:

  • opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
  • določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje, oziroma izvolitev in njihove odgovornosti,
  • določiti nadzorni organ, način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
  • določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce,
  • določiti način udeležbe deležnikov (tj. zaposlenih delavcev, prostovoljcev) pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.),
  • določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti pravila v posebnem aktu in
  • določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.

3. Prednosti in slabosti socialnega podjetništva

Prednosti:

  • pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva,
  • zaposlovanje določenega tipa delavcev,
  • omejitev odgovornosti družbenikov s prosto izbiro osnovne statusne oblike podjetja,
  • spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.

Slabosti:

  • omejena delitev dobička oziroma presežka dohodkov,
  • relativno omejen krog predvidenih dejavnosti.

4. Neprofitnost delovanja

Socialno podjetje mora dobiček iz svojih dejavnosti namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge z zakonom določene namene.

Načelo nepridobitnosti opredeljuje popolna (100%) omejitev izplačila dobička oziroma delitve premoženja med deležnike. To ne pomeni, da socialna podjetja niso tržno usmerjena. Prav nasprotno; socialna podjetja so v svojem bistvu podjetja, ki delujejo po tržnih načelih in na trgu ustvarjajo prihodke.

Prepovedana je tudi posredna delitev presežkov prihodkov nad odhodki. To so:

  • izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugim organom ali delavcem;
  • izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene s predpisom, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom;
  • izplačevanje drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če poseben zakon ne določa drugače.

5. Pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja in poročanje

Socialno podjetje (so.p.):

  • mora ves čas svojega poslovanja spoštovati načela socialnega podjetništva,
  • dobička oziroma presežka ne razdeli,
  • vodi poslovne knjige v skladu s posebnimi računovodskimi standardi za so.p. ter po standardih/predpisih, ki urejajo računovodstvo za svojo pravnoorganizacijsko obliko,
  • poroča v skladu z 19. členom ZSocP (o zaposlitvah, nedoseganju prihodkov).

Organizacija mora izpolnjevati pogoje po pridobitvi statusa, če ne lahko status izgubi. V enem letu po pridobitvi statusa mora organizacija pristojnemu ministrstvu (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) predložiti dokazilo o začetku opravljanja dejavnosti.

Ob letni bilanci je potrebno izdelati tudi kratko poročilo Razčlenitev sredstev za so.p., ki prikaže, koliko prihodkov je nastalo od socialno podjetniške dejavnosti (v primeru, ko podjetje opravlja tudi drugo dejavnost).

Več o socialnem podjetništvu si lahko prberete tukaj.