Socialno podjetje (So.p.)

 

Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe kot so to društvo, zveza društev, zavod, ustanova, d.o.o.. Ni pa to posebna statusno pravna oblika.

Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.

Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva.

Lastnosti socialnega podjetja

Ustanovitelji

Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko ob izpolnjevanju pogojev iz Zakona o socialnem podjetništvu – ZSocP pridobijo nepridobitne pravne osebe, ( npr. društvo, zavod, ustanova), pa tudi gospodarske družbe, zadruge ali druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička.

Osnovni kapital

Ni predpisan, vendar pa mora vloga za registracijo vključevati tudi dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja pravne osebe.

Ime

V pravnem prometu mora socialno podjetje uporabljati svoj naziv ali ime s pripisom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.

Postopek ustanovitve

Za »ustanovitev socialnega podjetja« morateustanoviti eno od nepridobitnih pravnih oseb  in zaprositi za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Oba postopka (to je postopek ustanovitve in postopek pridobitve statusa) je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ, pristojen za registracijo, ob sami ustanovitvi presojal tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil,
  • dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja.

Enako vsebino mora imeti tudi vloga za spremembo akta o ustanovitvi (temeljnega akta), s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

Vlogo morate  predložiti na pristojni registrski organ, ki je odvisen od  osnovne pravno - organizacijske oblike:

  • za društva: upravna enota,
  • za zavod, gospodarsko družbo, zadrugo: okrožno sodišče,
  • za ustanovo: resorno ministrstvo.

Registrski organ mora en izvod akta nemudoma posredovati Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za vzpostavitev evidence socialnih podjetij in izvajanje nadzora.

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja

Akt o ustanovitvi socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki je določena z zakonom za pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih) opredeliti tudi nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in utemeljiti njen javnokoristni in socialni značaj. Kot dejavnost oz. naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge, razmejiti le-te od drugih dejavnosti oziroma nalog ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov.

Ustanovitveni akt mora:

• opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
• določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev in odgovornosti,
• določiti nadzorni organ ter način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njihove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
• določiti vrsto socialnega podjetja (tip A oziroma tip B), 
• določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce, 
• določiti način udeležbe deležnikov (tj. zaposlenih delavcev, prostovoljcev) pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.), 
• določiti pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ali določiti  pravila v posebnem  aktu in 
• določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.

Prednosti in slabosti socialnega podjetja

Prednosti:

  • pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva in za zaposlovanje določenega tipa delavcev (npr. razvojni programi javnih del, subvencije za zaposlitev, nepovratna sredstva za pilotne projekte socialnega podjetništva ipd.)
  • spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči
  • krepitev družbene odgovornosti podjetij in inovativne sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov
  • nova vizija gospodarskega razvoja, ki je prepojena z drugačnimi podjetniškimi vrednotami.

Slabosti:

  • dodatne zahteve iz ZSocP (npr. določeno število zaposlenih delavcev, poročanje resornemu ministrstvu ipd.)
  • omejen krog možnih dejavnosti pri socialnem podjetju tipa A
 

Tipi socialnega podjetja

Glavni namen socialnega podjetništva je:

  • trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva z zaposlovanjem najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dveh delavcev v nadaljnjih letih poslovanja (socialno podjetje tipa A)
  • trajno zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (socialno podjetje tipa B)

Zakon opredeljuje dejavnosti, ki jih lahko opravlja socialno podjetje tipa A, na naslednjih področjih:

  • socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov,
  • znanosti, raziskovanja, izobraževanja, vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela,
  • varstva in promocije zdravja,
  • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim le-ta grozi,
  • ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali,
  • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije,
  • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
  • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavljajo prodajo proizvodov manjših proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva,
  • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine,
  • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
  • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
  • podpornih storitev za socialna podjetja.

Zakon opredeljuje kot nabolj ranljive skupine ljudi na trgu dela (socialno podjetje tipa B):

  • invalidi, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa,
  • brezposelne osebe, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo,
  • brezposelne osebe, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (dolgotrajno brezposelne osebe),
  • brezposelne osebe,  ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljene več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca,brezposelne osebe:
    • nad 55 let starosti,
    • ki so pripadniki romske skupnosti,
    • ki so mladoletne, abrez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,
    • ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta,
    • ki so begunci, vključeni v programe integracije,
    • ki  so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (

    Neprofitnost delovanja

    Socialno podjetje mora dobiček iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje teh dejavnosti oziroma za druge z zakonom določene namene. Pri tem delitev dobička ni dovoljena, razen če zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe, ne določa drugače.

    Socialno podjetje lahko deli del dobička članom, upravi in delavcem le v primeru, da ta delež ne presega 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička  v določenem letu in le v primeru, da presežek prihodkov ne predstavlja neporabljenih javnih sredstev in ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi. Če se vodstvo socialnega podjetja odloči za delitev dela dobička ali presežkov prihodkov, pri tem ne sme izključiti delavcev.

    Pogoji za ohranitev statusa socialnega podjetja:

    • ves čas svojega poslovanja mora so.p. dosledno spoštovati načela socialnega podjetništva,
    • trajno opravljanje dejavnosti (1 oz. 2 zaposlena – tip A) oziroma zaposlovanje ranljivih skupin (tip B),
    • so.p. dobička oziroma presežka ne razdeli oziroma delitev ne sme presegati  20%  vsega ustvarjenega dobička/presežka,
    • vodenje  poslovnih knjig v skladu s posebnimi  računovodskimi  standardi za so.p. ter  s  standardi/predpisi, ki urejajo računovodstvo za svojo pravnoorganizacijsko obliko,
    • poročanje v skladu z 19. členom ZSocP (o zaposlitvah, nedoseganje prihodkov),

    Več+