Prisilna poravnava

Prisilna poravnava je zakonsko urejen postopek zaradi insolventnosti, ki poteka pod nadzorom sodišča.

Njegov namen je, da se s finančnim prestrukturiranjem dolžniku omogoči, da odpravi insolventnost in nadaljuje s svojim poslovanjem ter da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

V postopku prisilne poravnave dolžnik (pod nadzorom sodišča in upravitelja) v dogovoru z večino upnikov izvede finančno prestrukturiranje svojih obveznosti.

Glede vsebine predloga prisilne poravnave je najpogostejši dogovor o zmanjšanju in odložitvi zapadlosti dolžnikovih obveznosti.

Pri kapitalski družbi se finančno prestrukturiranje izvede tudi v obliki povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, lahko pa tudi z novimi denarnimi vložki.

Poleg splošnih pravil postopka prisilne poravnave ureditev pozna tudi dve modaliteti postopka.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave

Mikro družbam in podjetnikom, ki ustrezajo merilom mikro ali majhne družbe, je omogočeno prestrukturiranje njihovih navadnih terjatev tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Gre za sodni postopek, v katerem ni imenovan upravitelj, ki bi tako kot v postopku »redne« prisilne poravnave opravil preizkus terjatev, ampak dolžnik sam v soglasju s predpisano večino svojih upnikov doseže dogovor o prestrukturiranju. Tega mora ob sodelovanju notarja potrditi tudi sodišče. Postopek poenostavljene prisilne poravnave za dolžnika predstavlja pravno možnost, da v hitrem in poceni sodnem postopku doseže z upniki dogovor o zmanjšanju in odložitvi zapadlosti svojih obveznosti.

Posebna pravila postopka prisilne poravnave

Zaradi zagotovitve učinkovitejšega finančnega prestrukturiranja velikih, srednjih in majhnih družb so bila uzakonjena dodatna posebna pravila postopka prisilne poravnave, ki tem družbam omogočajo dodaten nabor ukrepov finančnega prestrukturiranja. Predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, je lahko omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo. V takem primeru prisilna poravnava (če je pravnomočno potrjena) ne učinkuje na poslovne terjatve upnikov (npr. dolžnikovih dobaviteljev).

Predmet predloga prisilne poravnave je lahko tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, vendar je možno samo odložiti njeno zapadlost oziroma znižati obrestno mero. Prestrukturiranje je možno tudi v obliki izčlenitev rentabilnega poslovnega dela dolžnika v novo družbo ali v obliki preoblikovanja ločitvenih pravic v skupno ločitveno pravico. Položaj upnikov je v tem postopku pomembno okrepljen.  Upniki lahko pomembno vplivajo na vsebino prestrukturiranja dolžnika (sami predložijo načrt finančnega prestrukturiranja ali spremenijo dolžnikovega) in spremljajo poslovanje dolžnika med postopkom (predlagajo, da se nanje prenese pooblastilo za vodenje poslov dolžnika, imenujejo svojega pooblaščenca, ki je upravičen spremljati vodenje tekočih poslov dolžnika in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja) ter vplivajo na tek postopka (sami vložijo predlog za začetek postopka).