Osebni stečaj podjetnika

Postopek osebnega stečaja je sodni postopek, ki se vodi po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V ta namen se iz dolžnikovega premoženja, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka, oblikuje stečajna masa.

Pogoj za sprožitev osebnega stečaja podjetnika posameznika (s.p.) ali zasebnika (zdravnik, kmet, odvetnik…) je insolventnost dolžnika.

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik postane dolgoročno plačilno nesposoben (njegovi dolgovi so večji od celotnega njegovega premoženja) ali če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost).

Samostojni podjetnik je insolventen:

  • če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali 
  • če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali 
  • če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

Postopek osebnega stečaja

Predlog za začetek postopka

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko vloži tako dolžnik kot tudi njegov upnik pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Predlog lahko dolžnik vloži na naroku (dolžnik s pomočjo strokovnega delavca na zapisnik sestavi predlog za začetek osebnega stečaja), lahko pa ga vloži tudi pisno. Predlogu mora dolžnik priložiti poročilo o stanju njegovega premoženja (popis premoženja in seznam transakcijskih računov). V tej fazi je priporočljivo predlagati tudi odpust obveznosti.

Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti overjen pri notarju ali upravni enoti, razen v primeru, da slednji poda predlog za začetek osebnega stečaja na naroku (na zapisnik) - v tem primeru overitve ne potrebuje.

Stroški postopka

Dolžniku ni potrebno založiti predujma za začetek postopka osebnega stečaja, mora pa ga založiti upnik, če predlaga začetek osebnega stečaja nad dolžnikovim premoženjem.

Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika

Samostojnemu podjetniku z uvedbo osebnega stečaja preneha status podjetnika oziroma zasebnika.

V postopku osebnega stečaja stečajni upravitelj vodi dolžnikove posle in razpolaga z dolžnikovim premoženjem. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja

Dolžnik je dolžan stečajnemu upravitelju, ki vodi njegov postopek, nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov. Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Sodišču in upravitelju mora poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča.

Dolžnik mora stečajnemu upravitelju ali sodišču na njuno zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Dolžnikova zamolčanost ali navajanje neresničnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje krive izpovedbe.

Zaključek postopka

Osebni stečaj se zaključi, ko je unovčeno vse dolžnikovo premoženje in se konča preizkusno obdobje pri odpustu obveznosti. Formalno pa se zaključi s sklepom sodišča.

Predlog za odpust obveznosti

Osebni stečaj enako kot stečajni postopek nad pravno osebo predstavlja obliko generalne izvršbe, kjer se upniki iz unovčenega dolžnikovega premoženja, ker je tega premalo za poplačilo vseh terjatev upnikov, poplačujejo hkrati in v sorazmernih deležih. Ker je dolžnikovo premoženje premajhno za poplačilo vseh dolgov, dolžnik ni prost plačila preostanka teh obveznosti. Upniki lahko poplačilo obveznosti uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka.

Zato ima dolžnik, ki v osebnem stečaju ne uspe odplačati vseh obveznosti, možnost, da na sodišče, ki vodi postopek, med postopkom osebnega stečaja vložiti predlog za odpust obveznosti. Ponavadi se to stori hkrati z vložitvijo predloga za začetek osebnega stečaja. Odpust obveznosti se odobri le vestnim in poštenim stečajnim dolžnikom.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (dolžino obdobja določi sodišče na podlagi mnenja upravitelja glede na družinske razmere in zdravstveno ter osebno stanje dolžnika).

Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.

Če sodišče odobri odpust obveznosti, se dolžnikove obveznosti, ki so nastale do začetka osebnega stečaja, odpustijo, ne glede na to, ali so upniki svoje terjatve prijavili v stečajno maso ali ne. 

Četudi sodišče odpust odobri, pa le-ta ne učinkuje na vse dolžnikove obveznosti. Odpust ne učinkuje na prednostne terjatve delavcev z prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP (npr. tudi iz naslova prispevkov) in prednostne terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal (prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Prav tako odpust obveznosti ne učinkuje, na terjatve iz naslova:

  • denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
  • v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
  • globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
  • odvzema premoženja nezakonitega izvora in
  • povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

Ugovor zoper odpust obveznosti

Vsak upnik ali upravitelj lahko vloži ugovor, če ugotovi, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti ali pa če dolžnik v preizkusnem obdobju krši svoje obveznosti. Dolžnik pa lahko ugovarja, da je sodišče določilo predolgo preizkusno obdobje.

Katero premoženje se lahko odvzame dolžniku?

Dolžniku se lahko vzame in proda premoženje, ki spada v stečajno maso.
Iz stečajne mase so izvzeti predmeti in prejemki, za katere Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)v 79. in 101. členu določa, da so izvzeti iz izvršbe.

Izvršbe se z začetkom osebnega stečaja ustavijo.

Poslovanje podjetnika ali zasebnika v osebnem stečaju

Podjetnik ali zasebnik lahko po začetku osebnega stečaja začne poslovati samo pod pogojem, da to dovoli sodišče. Za pridobitev tovrstnega dovoljenja mora podjetnik oziroma zasebnik na sodišče vložiti predlog, v katerem mora navesti opis poslov, načrtovani poslovni izid in opis okoliščin, na podlagi katerih je mogoče preveriti, ali obstaja zadostna verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo,opis razlogov, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen, in okoliščin v zvezi s tem, da poslovanje ne bo negativno vplivalo na poplačilo upnikov. Dolžnik lahko sodišču predlaga tudi, da se iz stečajne mase izvzamejo stroji, oprema, zaloge materiala itd., potrebni za poslovanje. Za tovrstno izvzetje premoženja iz stečajne mase je podjetnik oziroma zasebnik dolžan plačevati mesečno nadomestilo.

Več+