Portal e-VEM > Navodila za uporabo storitev portala

Splošna vprašanja

1. Kakšna je razlika med spletnim naslovom http://evem.gov.si in http://evem.sigov.si?
   Spletni naslov http://evem.gov.si je namenjen vsem državljanom in ga lahko ga uporabljajo tudi referenti e-VEM.
   Aplikacija na spletnem naslovu http://evem.sigov.si pa je dostopna samo tistim referentom e-VEM, ki so vključeni v omrežje državne uprave (HKOM). Tega naslova državljan od doma ne more uporabljati za vstop na portal e-VEM.
2. Ali lahko državljan opravi registracijo s.p.-ja, če še nima izpolnjenih vseh pogojev za opravljanje dejavnosti?
   Stranka lahko registrira določeno dejavnost tudi, če v trenutku vpisa še nima izpolnjenih pogojev za njeno opravljanje, vendar pa jo mora referent VEM opozoriti, da je potrebno za opravljanje izbrane dejavnosti izpolniti vse pogoje, ki so predpisani s posebnimi predpisi in pridobiti vsa predpisana dovoljenja.
3. S katerimi digitalnimi potrdili je možen vstop v portal e-VEM?
   Vstop v portal e-VEM je mogoč z enim od spletnih digitalnih potrdil SIGOV-CA, SIGEN-CA, POŠTA®CA, AC-NLB ali Halcom-CA FO.
4. Ali je možna elektronska vročitev Sklepa o vpisu v PRS?
   V postopkih vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS) lahko kot bodoči oziroma obstoječi podjetnik izberete, da boste sklep o vpisu v PRS prejeli po elektronski poti, in sicer v varni poštni predal. To pomeni, da sklepa ne boste prejeli po pošti, temveč boste do sklepa v elektronski obliki dostopili s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom.
   
   Odprtje in uporaba varnega poštnega predala je za fizične osebe brezplačen. Podrobnejša navodila za odpiranje varnega poštnega predala za fizične osebe so dostopna na tej spletni strani.
5. Kje lahko državljan ali referent e-VEM dobi informacije o pogojih za obratovanje za določeno dejavnost?
   Informacije o pogojih za opravljanje določene dejavnosti so objavljene na vstopni strani portala e-VEM, v rubriki Storitve, ki jih nudi portal e-VEM. Informacijo stranka dobi tudi v 4. koraku Vpisa podjetnika v PRS po izbrani dejavnosti, kjer se prikaže gumb Obrt ali Pogoj, kjer je v pomoč navedeno, ali se za posamezno izbrano dejavnost zahteva obrtno dovoljenje oziroma so predvideni še dodatni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.
6. Kdaj mora s.p. prijaviti davčne podatke?
   Samostojni podjetnik posameznik mora nujno prijaviti davčne podatke najkasneje v 8-ih dneh po datumu vpisa v PRS .
7. Podjetnik želi oddati vse podatke (za registracijo, davčne podatke, podatke za zdravstveno zavarovanje itd.). Ali mora e-VEM referent sprejeti vse podatke in jih vpisati v sistem e-VEM?
   Da, če bodoči podjetnik to želi, mora e-VEM referent vzeti od njega vzeti vse podatke in ga ne sme pošiljati na druge točke VEM. Če ima referent e-VEM težave, naj pokliče pomoč, ki je na razpolago s posameznega področja.

Registracija s.p.

1. Kdaj se v postopku vpisa v PRS pri izbiri načina vročanja izbere možnost "vročanje po uradni osebi AJPES"?
   Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 prečiščeno besedilo) omogoča osebno vročitev akta (sklepa) po uradni osebi AJPES, po pošti ali na elektronski način.
   
   Osebno vročitev sklepa po uradni osebi AJPES, podjetnik izbere kadar izrecno želi takojšnjo vročitev sklepa. Podjetnik sklep osebno prevzame na eni izmed izpostav AJPES. Za dvig dokumenta ga pooblaščena uradna oseba AJPES identificira, nato mu preda dokument, prejemnik pa podpiše vročilnico.
2. Ali moram pri vnosu sprememb za podjetnika nujno spremeniti vrsto zastopnika?
   Podjetnik lahko v skladu z 71. in 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, v nadaljevanju: ZGD-1) kot zastopnika imenuje prokurista ali zastopnika za primer smrti. Glede na to, da so podjetniki do uveljavitve ZGD-1 registrirali tudi druge vrste zastopnikov, morajo podatke o vrsti zastopnika uskladiti z določbami novega ZGD. Če ima podjetnik registrirane nedovoljene vrste zastopnikov, mora referent VEM seznaniti podjetnika z določbami ZGD-1. Hkrati mora zahtevati, da podjetnik dopolni Prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije tako, da kot vrsto zastopnika navede eno izmed možnih vrst zastopnika oziroma zahteva izbris zastopnika iz Poslovnega registra Slovenije. Če podatki o vrsti zastopnika niso usklajeni, referent VEM ne more zaključiti z delom na prijavi in jo poslati v portal.
3. Kakšna je višina upravne takse za registracijo samostojnega podjetnika posameznika?
   Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 prečiščeno besedilo, 114/06 ZUE, 131/06 ZPCP-2 in 14/07) se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.
4. Ali točka VEM dobi povratno informacijo iz sistema e-VEM po posredovanju prijave?
   Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 prečiščeno besedilo, 114/06 ZUE, 131/06 ZPCP-2 in 14/07) se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.
5. Ali mora podjetnik še vedno k prijavi predložiti tudi notarsko overjene podpise?
   Overjeno pisno pooblastilo (overjeno pri notarju ali pri upravni enoti) mora podjetnik predložiti le v primeru, če pooblasti drugo osebo za izvedbo postopka registracije.
   
   Overjen lastnoročni podpis na predloženih obrazcih za vpis mora podjetnik overiti, če jih pošlje po pošti.
6. Na kakšen način se izvede plačilo naročilnice za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije?
   Na podlagi izpolnjene naročilnice lahko naročite izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije za samostojne podjetnike posameznike. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete krajevno pristojni izpostavi AJPES po pošti ali po faksu, lahko pa izpis naročite tudi osebno v izpostavi AJPES.
   
   Izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, izdan na podlagi naročilnice, se zaračuna v skladu s točko 1.2.1. Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po javnem pooblastilu, razen storitev po 55. lenu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.1/04), v znesku 4,17 EUR z DDV.
7. Kakšno funkcijo ima zastopnik dela (podružnice) podjetnika?
   Zastopnika dela (podružnice) določi podjetnik, ki mu tudi dodeli obseg pooblastil za delo, vendar to ni zakoniti zastopnik podjetnika. Vpis podatkov o zastopniku dela (podružnice) podjetnika ni obvezen.
   
   Če je zastopnik dela (podružnice) vpisan kot prokurist pri delu (podružnici), pri podjetniku pa ne, se skladno z drugim odstavkom 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B) šteje, da se prokura nanaša le na podružnico.
8. Ali lahko podam podatek o želenem naslovu vročitve, ki ni naslov podjetnika ali sedež podjetja?
   Načini vročanja dokumentov so predpisani v določbah od 83. člena do 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 prečiščeno besedilo). Dokumenti se vročajo na stalen naslov podjetnika oz. sedež podjetja, pooblaščencu (zakonitemu zastopniku) in pooblaščencu za vročanje.
9. Ali podjetnik lahko nadaljuje prijavo na drugi točki VEM, če je na prvi ne zaključi zaradi pomanjkljivih podatkov?
   Da, podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli točko VEM, kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem do pošiljanja v VEM sistem.
10. Na kakšen način poteka vpis tujca kot podjetnika oziroma zastopnika v Poslovni register Slovenije?
    Stranka, ki v Sloveniji nima stalnega niti zaasnega prebivališča in namerava na njenem območju opravljati dejavnost, mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti davčno številko in EMŠO na krajevno pristojnem davčnem uradu DURS. Davčna številka in EMŠO sta obvezna podatka za vpis v Poslovni register Slovenije.
11. Kje je možno preveriti ali je firma pod izbranim imenom že registrirana?
    Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek storitve iPRS. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti ali takšna firma že obstaja.
12. Kako mora biti sestavljena firma?
    Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B; v nadaljevanju ZGD-1) določa v 72. členu, da firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Zakon ne določa vrstnega reda navedenih sestavin.
    
    Za firmo podjetnika se uporabljajo tudi določbe 12. do 23. člena ZGD-1, ki določa, da mora biti firma v slovenskem jeziku ter, da se mora jasno razlikovati od vseh drugih družb in, da registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS ter omogoča vložitev tožbe, s katero zahteva opustitev firme, njen izbris in odkodnino.
    
    Pri določitvi firme je potrebno upotevati tudi določbe Zakona o javni rabi slovenčšine (Uradni list RS, št. 86/04).
13. Ali ima podjetnik enako davčno številko kot posameznik?
    Da, davčna številka, ki jo uporablja samostojni podjetnik posameznik, je ista kot davčna številka, ki mu je bila dodeljena kot posamezniku.
14. Kaj naredi posameznik, če se s sklepom AJPES, ki popravi podatke, ne strinja?
    AJPES ne more popraviti nobenih podatkov, ki jih je podjetnik posredoval s prijavo in o tem izdati sklepa. Če ugotovi nepravilnost, ga v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku pozove k dopolnitvi vloge in k odpravi nepravilnosti. V zvezi s podatki, ki jih AJPES ob vpisu v Poslovni register Slovenije določi na podlagi posredovanih podatkov, ima možnost sprožiti upravni spor.
15. Ali se podjetnik lahko registrira na istem naslovu kjer je že registriran drug podjetnik?
    Na istem naslovu ima lahko sedež več podjetnikov. Vsaka oseba pa se kot podjetnik lahko registrira le enkrat.
16. Kaj vse je potrebno predložiti za registracijo?
    Za sam postopek registracije je obvezen osebni dokument in davčna številka. Bodoči podjetnik lahko predloži že izpolnjen obrazec "Prijava za vpis v PRS".
17. Ali lahko bodoči podjetnik (vlogo je že oddal) dobi matično številko že pred izdajo sklepa o vpisu v Poslovni register Slovenije?
    Ne. Poslovnim subjektom je dodeljena matična številka ob vpisu v Poslovni register Slovenije.
18. Ali lahko samostojni podjetnik imenuje več prokuristov (zakonitih zastopnikov)?
    V skladu z določbami 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B), podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam.
19. Statusno preoblikovanje podjetnika v družbo?
    V skladu z sedmim poglavjem v določbah od 667. do 673. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, t. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B; v nadaljevanju ZGD-1) lahko podjetnik prenese podjetje na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali pa ga prenese na prevzemno kapitalsko družbo.
    
    Podjetnik mora pred prenosom podjetja v novo kapitalsko družbo sprejeti pisni sklep o prenosu podjetja (668. člen ZGD-1). Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.
    
    Postopek prenosa podjetja na prevzemno kapitalsko družbo poteka na podoben način, pri čemer sklep o prenosu podjetja nadomesti pogodba o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe (673. člen ZGD1).
    
    Po prejemu sklepa registrskega sodišča mora AJPES predložiti fotokopijo sklepa registrskega sodišča o vpisu prenosa podjetja, ter izpolnjen obrazec PRS-1 za vpis družbe v PRS. AJPES podjetnika izbrie iz PRS po uradni dolžnosti.
    
    Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti v skladu z 670. členom in drugim odstavkom 75. člena ZGD-1.

Prijava davčnih podatkov

1. Kakšna je dohodninska lestvica za leto 2007?
   Po 122. členu ZDoh-2 (http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006117&dhid=85824) so stopnje dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo:
   

   če znaša neto letna davčna osnova v evrih		znaša dohodnina v evrih
   nad	do
   	7.187,60		16%
   7.187,60	14.375,20	1.150,02	+27% nad   7.187,60
   14.375,20		3.090,67	+ 41% nad 14.375,20

2. Kako sistem e-VEM avtomatsko izračuna akontacijo dohodnine in ni potrebno "ročno" preračunavati akontacije dohodnine iz prihodkov in odhodkov?
   Pri vnosu podatkov za izračun akontacije dohodnine se vnese zgolj predvidene prihodke, predvidene odhodke, vnese datum pričetka poslovanja in klikne gumb Izračunaj. Sistem samodejno izpolni ostala polja.
3. Kakšni so postopki in potrebni dokumenti ob registraciji podjetnika ali družbe ob pričetku poslovanja za potrebe DURS?
   Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na točkah VEM oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so: Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register, Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig. V sistemu e-VEM so ti trije obrazci združeni v en obrazec.
   
   Postopek oddaje davčnih obrazcev na točki VEM:
   
   Če se podjetnik odloči, da bo oddal davčne obrazce na točki VEM, mora obvezno oddati prijavo za vpis dejavnosti v davčni register in davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig pa le, če želi, ker ga mora v skladu s predpisi oddati v 8 dneh po pričetku opravljanja dejavnosti, na kar ga mora referent VEM opozoriti.
   
   V primeru, da podjetnik oddaja davčne obrazce na točki VEM, ki ni DURS, mora referent VEM podjetnika pred začetkom postopka seznaniti, da lahko obdeluje davčne podatke zaradi davčne tajnosti le, če ga podjetnik za to pooblasti.
   
   Referent VEM mora ob predložitvi prijave za vpis v davčni register preveriti istovetnost osebe, ki prijavlja podatke za vpis v davčni register. Podjetnik mora na podlagi pravilnika predložiti na vpogled ali priložiti: osebno izkaznico ali potni list oziroma drugo listino, s katero lahko dokaže svojo istovetnost, listine, na katerih temeljijo ostali podatki, ki se vpisujejo v davčni register.
4. Kakšni so roki za plačilo davčnih obveznosti? Ali je obračun akontacije med letom možno spremeniti? Katere podatke prejme registriran s.p. s strani DURS oz. ali prejme potrjen obračun akontacije, tekoči račun, kamor naj nakazuje plačila?
   Roke za plačilo davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Po določbi 301. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.
   
   Po določbah drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
   
   Predhodna akontacija se po določbi tretjega odstavka 298. člena ZDavP-2 plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dnevih po dospelosti.
   
   ZDavP-2 v 299. členu določa dva načina spremembe višine predhodne akontacije med davčnim letom, in sicer:
   
   - z odločbo davčnega organa na podlagi zahteve davčnega zavezanca;
   Po določbi prvega in drugega odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. O zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.
   
   - z odločbo davčnega organa na podlagi postopka nadzora;
   Če davčni organ v postopku nadzora v skladu s tretjim odstavkom 299. člena ZDavP-2 ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.
   
   Registrirani s.p. prejme s strani DURS-a potrjen davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Zavezanci so dolžni obroke predhodne akontacije nakazovati na ustrezni podračun pristojnega davčnega urada oziroma izpostave ter navesti ustrezni sklic na številko. Informacijo o ustreznem podračunu in ustreznem sklicu na številko lahko zavezanci pridobijo na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi.
5. Kaj mora podjetnik še urediti pri DURS po izbrisu s.p.?
   Po izbrisu iz PRS mora podjetnik predložiti za potrebe DURS-a davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.
6. Kako v primeru sistema normiranih stroškov? Bi bilo možno, da se za samoobdavčitev vpisujejo samo prihodki in odhodki, ostalo bi se izračunalo po avtomatizmu?
   V 285. členu ZDavP-1 je določen izračun akontacije dohodnine v primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
   
   Tako je v prvem odstavku določeno, da v primeru, ko se davčna osnova od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine do dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodka, doseženega s posameznim poslom, plačniki davka predložijo obrazec REK-2a, ki je priloga 7 Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu.
   
   V drugem odstavku je določeno, da v primeru, ko dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotovi davčni organ, na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov), je objavljen v Pravilniku o obrazcih napovedi za odmero akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 130/04). V napoved se vpišejo prihodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti pri osebi, ki ni plačnik davka, doseženi v trimesečnem obdobju. Zneska odhodkov se v napoved ne vpisuje, odhodki se zavezancu priznajo v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.
7. Ali se z vidika plačevanja davkov bolj splača registrirati kot s.p. ali kot zasebni zdravstveni delavec, zasebni zobozdravnik, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetij itd. na podlagi odločbe pristojnega organa?
   Odvisno, uveljavljanje normiranih odhodkov se izplača tistim zavezancem, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.
8. Ali je možno obrazec izpolniti oz. dopolniti naknadno, če je bil že poslan?
   Ali zadostuje, da se sprememba oz. napaka na obrazcu sporoči na lokalno Davčno izpostavo?
   Spremembo oz. napako na obrazcih lahko sporoči podjetnik eni izmed točk VEM.
9. Ali podjetnik lahko določi davčno osnovo 0 EUR in višino predhodne akontacije 0 EUR?
   Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 298. člena določa, da davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
   
   Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko izkaže davčno osnovo v višini 0 EUR.

Zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje

1. Če AJPES izda negativni sklep, podjetnik pa je že oddal podatke za zdravstveno zavarovanje na točki VEM, ali to pomeni, da ker ni vpisan v Poslovni register Slovenije, posameznik ni zdravstveno zavarovan?
   V primeru negativnega sklepa AJPES bo ostal podjetnik zavarovan tako kot do tedaj, ali pa si bo uredil zavarovanje po kateri izmed podlag, za katero izpolnjuje pogoje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če dobi negativni sklep, pomeni, da njegovo zavarovanje iz naslova samostojnega podjetnika ni urejeno.
2. Kdo mora skrbeti, da se podjetnik obvezno pokojninsko in invalidsko zavaruje, ko zanj nastopi obveznost in kdo mora paziti na to, kdaj je ta obveznost nastopila?
   Po veljavni zakonodaji je podjetnik dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje, ko prične opravljati dejavnost kot edini ali glavni poklic, in sam poskrbeti, da v skladu s predpisi ugotovi, kdaj ta obveznost nastopi. Ni pravne podlage, po kateri bi ga moral katerikoli organ o tem obveščati. ZPIZ ali ZZZS pa lahko, če v naknadnih postopkih preverjanja ali kako drugače ugotovita, da podjetnik ni zavarovan, pa bi moral biti, tudi izdata odločbo o obveznosti zavarovanja (lastnosti zavarovanca) za vse obdobje, v katerem je ta obveznost obstajala.
3. Katere informacije lahko referent na točki VEM podjetniku poda v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem?
   Referent lahko podjetniku razloži: kdaj je zavarovanje obvezno (pokojninsko in druga socialna zavarovanja), da ni mogoče opravljati dejavnosti brez zavarovanja na tej podlagi, če glede na okoliščine pri podjetniku ta dejavnost predstavlja njegov edini ali glavni poklic po 15. in 17. členu ZPIZ-1, kako naj podjetnik ugotovi, kdaj dejavnost opravlja "kot edini poklic" oziroma "kot glavni poklic". Podjetnika je treba tudi opozoriti na dolžnost rednega plačevanja prispevkov za socialno varnost in na posledice neplačevanja.
4. Upokojenec želi odpreti s.p., vendar noče izgubiti pravice do pokojnine, saj ne bo imel velikega dobička. Delal bi npr. samo 2 do 4 ure tedensko. Ali je to možno? Ali je sploh potrebna prijava v obvezno zavarovanje in izpolnitev obrazca M-1?
   Osnovno pravilo:
   
   Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec pokojnine (starostne, invalidske, družinske ali državne) in isti dan ni imel zaposlenega delavca za opravljanje te dejavnosti, se mora v skladu s 178. členom ZPIZ-1 obvezno zavarovati. Takrat pridobi lastnost zavarovanca in se mu za čas, ko je obvezno zavarovan, izplačevanje pokojnine ustavi. Po prenehanju opravljanja dejavnosti in odjavi iz zavarovanja se izplačevanje pokojnine nadaljuje, lahko pa se pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem novo dosežene zavarovalne dobe, če je to za zavarovanca ugodneje.
   
   Pri tem ni pomembno, koliko ur tedensko ali dnevno bo podjetnik opravljal delo in koliko dohodka bo s tem dosegel.
   
   Izjema:
   
   Če je upokojenec, ki je izpolnil določeno starost, z istim dnem, kot je registriral opravljanje dejavnosti v PRS, tudi zaposlil delavca za opravljanje tiste dejavnosti, ki bi jo po registraciji opravljal sam, se šteje, da ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, če: je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je pogodba o zaposlitvi sklenjena za opravljanje tiste (osnovne) dejavnosti, za katero je podjetnik registriran in bi jo opravljal sam; z zaposlitvijo delavca za pomožna dela ali za drugo delo, kot bi ga opravljal sam, ta pogoj ni izpolnjen. Pravna podlaga: po 1. alinei 2. odstavka 18. člena se šteje, da podjetnik ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti.
   
   Upokojenemu podjetniku po tej določbi torej ni potrebno vložiti prijave v zavarovanje, če hkrati izpolni: pogoj starosti, istočasno z registracijo s.p. tudi zaposlitev delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo (šifro poklica in dejavnosti), ki bi ga opravljal sam.
   Starost, ki je določena kot pogoj za takšno odjavo, se po prehodni določbi 396.a člena ZPIZ-1 postopno povečuje do tiste starosti, ki je v 2. odstavku 18. člena ZPIZ-1 predpisana. V letu 2005 znaša ta starost za moške 61 let in za ženske 55 let. V letu 2006 bo za ta namen predpisana starost za moške 61 let in 6 mesecev, za ženske pa 55 let in 4 mesece.
   
   Pomembno: Če upokojenec, ki registrira s.p., še ni izpolnil določene starosti, se mora obvezno zavarovati in se mu izplačevanje pokojnine ustavi, čeprav je zaposlil delavca. Če upokojenec, ki postane s.p., ni zaposlil delavca z istim dnem, kot se je prijavil v PRS, temveč kasneje, se mora od dneva prijave v PRS (registracije) do dneva zaposlitve delavca sam obvezno zavarovati in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Če je delavcu, ki ga je upokojenec ? s.p. zaposlil, prenehalo delovno razmerje, upokojeni s.p. pa se ni z istim dnem izbrisal iz PRS in prenehal opravljati dejavnosti, se mora za čas, ko je po prenehanju zaposlitve delavca še registriran v PRS za opravljanje dejavnosti, sam obvezno zavarovati in se mu pokojnina ne izplačuje do izbrisa iz PRS.
5. Nezaposlena oseba želi odpreti s.p. in biti iz tega naslova obvezno zavarovana samo po 4 ure dnevno, ostale 4 ure bi si plačevala sama prispevke kot nezaposlena. Ali je to možno?
   Takšna kombinacija ni možna! če oseba, ki se registrira kot s.p., ni obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas ali za več kot polovico polnega delovnega časa, se mora obvezno zavarovati kot s.p. po 1. alinei 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 in sicer za polni delovni čas. Takšna obveznost obstaja od prijave v PRS dalje in sicer ne glede na to, koliko ur tedensko ali dnevno bo kot podjetnik opravljala delo in koliko dohodka bo s tem dosegla.
   
   Prijava v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni delovni čas (npr. 4 ure) je možna samo, če je podjetnik za preostali delovni čas v delovnem razmerju.
   
   Prijava v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 34. členu ZPIZ-1) je možna za manj kot polni delovni čas le, če je oseba v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas in se prostovoljno zavaruje do polnega delovnega časa. Kombinacija prostovoljnega zavarovanja z drugimi pravnimi razmerji (vrstami zavarovanj) ni dovoljena.
6. Ali lahko državljan RS sam po registraciji na točki VEM uredi prijavo na ZZZS? Ali mora prijavo urediti na točki VEM, kjer je oddal prijavo v PRS in DURS? Ali prične delovna doba teči s.p. z dnem registracije pri registrskem organu oz. z dnem vpisa v PRS?
   Podjetnik - državljan RS - lahko uredi prijavo v zavarovanje pri ZZZS in je ni dolžan urediti na točki VEM hkrati z registracijo s.p.. Rok za vložitev prijave v zavarovanje je po 57. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00 ? ZMEPIZ) 8 dni od registracije v PRS.
   
   Po poteku roka 8 dni je storjen prekršek, če podjetnik ni vložil prijave v zavarovanje niti na točki VEM niti pri ZZZS. Zagrožena kazen po 4. odstavku 67. člena ZMEPIZ je najmanj 400.000 SIT.
7. V primeru, da se študent registrira kot s.p., ali mora plačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje in ali mu teče delovna doba?
   Po 1. in 2. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samostojni podjetnik, ki je na študiju, ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in se ni dolžan oz. se ne sme obvezno zavarovati. Delovna doba v tem času mu ne teče.
   
   če se želi pokojninsko in invalidsko zavarovati, se lahko prijavi v prostovoljno zavarovanje po 3. alinei 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki določa, da se lahko državljani RS, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju.
8. V katerem delu prijave je potrebno biti pozoren na ZPIZ?
   Vsebina obrazca M-1 za prijavo samostojnega podjetnika je enaka, kot za prijavo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju: enak datum začetka zavarovanja, šifra podlage (05) in vsi ostali podatki. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja in prijavo vložiti, če je zavarovanje obvezno.
9. Kaj mora podjetnik še urediti pri ZPIZ po izbrisu s.p.?
   Z dnem izbrisa ali v roku 8 dni mora vložiti odjavo iz zavarovanja (M-2). Ko bo imel tudi plačane prispevke za socialno varnost za vse obdobje zavarovanja, pri DURS pridobi potrdilo o plačanih prispevkih in na pristojni upravni enoti uredi vpis v delovno knjižico.
10. Kdaj se prekine delovno razmerje pred odprtjem s.p.?
    Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo neodvisno od registracije dejavnosti. Od sklenitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi je odvisno, ali se bo podjetnik obvezno zavaroval na podlagi opravljanja dejavnosti. če se oseba med trajanjem delovnega razmerja registrira kot s.p., to ne vpliva na obstoj ali na prenehanje delovnega razmerja. če se oseba pred registracijo v PRS ali po njej odloči, da bo prekinila delovno razmerje, se datum prenehanja delovnega razmerja določa po predpisih o delovnih razmerjih: lahko so predpisani ali v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni odpovedni roki, ki niso bili skrajšani v sporazumu z delodajalcem.
11. Kje se hrani delovna knjižica podjetnika?
    V skladu z 2. odstavkom 24. člena še veljavnega Pravilnika o delovni knjižici (Ur. l. RS, št. 28/90, 32/91, 47/92 in14/95) v času opravljanja samostojne dejavnosti hrani delovno knjižico podjetnik sam.
12. Kdo vpiše delovno dobo po zaprtju s.p. ali redni zaposlitvi?
    Podatke o opravljanju samostojne dejavnosti vpisuje v delovno knjižico upravna enota v skladu s 17. členom Pravilnika o delovni knjižici. Za vpis podjetnik potrebuje potrdilo DURS o plačanih prispevkih, potrdilo o vloženi prijavi in odjavi zavarovanja (obrazec M-1/M-2) in dokazila o obdobju registrirane dejavnosti (o vpisu v PRS ali vpisnik DURS in o izbrisu iz PRS).
13. Ob prijavi v invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je potrebno navesti tudi stopnjo izobrazbe. Ali mora podjetnik sporočiti spremembo stopnje izobrazbe?
    Podjetnik mora sporočiti vsako spremembo podatkov.
14. Kateri so potrebni obrazci in postopki ob registraciji podjetja za samozaposlene in zaposlene?
    Za prijavo samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zavarovanje potrebuje podjetnik: sklep o vpisu v PRS, žig (ni pa nujno), obrazec M-1 oziroma podatke za izpolnjevanje le-tega.
    Na točki VEM oziroma preko portala e-VEM se v obvezno zavarovanje lahko prijavijo samo s.p. in družinski člani, ki bodo zavarovani po njem. Če državljan oddaja vlogo M-1 ali M-DČ istočasno kot opravlja registracijo v Poslovni register Slovenije, sklep ni potreben, saj le-ta še ni izdan.
15. V kakšnih primerih se predvideva delo v več izmenah pri s.p.?
    Pri izmenskem delu so možne šifre od 1 do 5 (delo v eni, dveh, treh ali več izmenah oz. delo v turnusu). Obrazložitve, kdaj gre za katero delo, so podane pri vsaki posamezni šifri v Navodilu za prijavo podatkov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja.
    Pri s.p.-jih se v praksi največkrat uporabi šifra 1 (oseba, ki dela v eni izmeni), lahko pa tudi 2 (oseba, ki dela v dveh izmenah).
16. Kaj mora podjetnik še urediti pri ZZZS po izbrisu s.p.?
    V primeru, da je s.p. v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavljen na podlagi tega statusa, potem mora pri ZZZS-ju opraviti odjavo iz zavarovanja. Odjavo iz zavarovanja poda v roku 8 dni po vpisu prenehanja opravljanja dejavnosti v PRS.
17. Upokojenec želi odpreti s.p., vendar noče izgubiti pravic, ki mu gredo iz statusa upokojenca, saj ne bi imel velikega dobička (bo delal 2 - 4 ure tedensko). Kako izpolnimo obrazec M-1? Ali je sploh potrebna prijava v obvezno zavarovanje?
    V zavarovanje preko sistema e-VEM se lahko prijavijo samo s.p-ji, ki imajo polni delovni čas. Vse ostale je potrebno napotiti na ZZZS.
18. Tujci na točkah e-VEM običajno uredijo samo prijavo v PRS in DURS. Ko pridobijo delovno dovoljenje, si morajo zavarovanje urediti sami na ZZZS. Ali to drži?
    Da. Preko sistema e-VEM se zaenkrat lahko prijavijo v zavarovanje samo osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Za ostale osebe se prijava v obvezno zavarovanje uredi na ZZZS.

Razno

1. Kako ravnati v primeru smrti podjetnika?
   V skladu z določbami četrtega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B), lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik.
   
   Če dedič želi nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, predloži AJPES pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. AJPES opravi spremembo podatkov po uradni dolžnosti v Poslovni register Slovenije.
   
   Če dedič dejavnosti ne bo nadaljeval, predloži AJPES pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. AJPES ga bo uradni dolžnosti izbriše iz Poslovnega registra Slovenije.
2. Ali potrebuje podjetnik poseben (poslovni, transakcijski) račun za opravljanje dejavnosti podjetnika ali pa lahko tudi za prejemke in izdatke iz njegove poslovne dejavnosti uporablja osebni račun?
   Za opravljanje dejavnosti podjetnik odpre poseben račun poslovni oziroma transakcijski račun.

OZS, Obrtno dovoljenje

1. Kdo si mora pridobiti obrtno dovoljenje?
   Vsak poslovni subjekt, ki ima registrirano obrtno dejavnost in jo tudi opravlja.
2. Na podlagi katerih predpisov si moramo pridobiti obrtno dovoljenje?
   Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
3. Na koga se glasi obrtno dovoljenje?
   Obrtno dovoljenje se izda poslovnemu subjektu, na njem pa je naveden tudi nosilec dejavnosti.
4. Kakšne pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja moramo izpolnjevati?
   Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.
5. Ali postanemo s pridobitvijo obrtnega dovoljenja člani zbornice?
   Da, poslovni subjekt z vsakim vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje ali sklep o vpisu) postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.
6. Ali moram plačevati članarino, ko si pridobim obrtno dovoljenje?
   Da, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register in iz tega naslova mu pripadajo vse pravice in obveznosti, tudi plačevanje članarine.
7. Ali moram imeti mojstrski izpit, da si lahko pridobim obrtno dovoljenje?
   Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, v tretjem členu.
8. Kje lahko vidim ali je dejavnost, ki jo opravljam obrtna in zanjo potrebujem obrtno dovoljenje
   Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.
9. Kdo mi lahko pove ali je moja izobrazba ustrezna za opravljanje obrtne dejavnosti?
   Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
10. Kje lahko dobim podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodim?
    Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.
11. Kakšni so stroški postopka? Kje lahko dobim položnico?
    Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.
12. Kako dolgo velja obrtno dovoljenje?
    Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.
13. Kaj naredim, če spremenim sedež podjetja ali naziv?
    V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.
14. Ali moram obrtno dovoljenje vrniti, če preneham z dejavnostjo?
    V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.
15. Kaj naredim, če podjetje zapusti nosilec dejavnosti?
    Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.