Postopek pri registraciji samostojnih podjetnikov se vodi v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o poslovnem registru Slovenije. Skladno z 28. členom Zakona o splošnem upravnem postopku so bila izdana pooblastila uslužbencem AJPES za vodenje in določanje v postopkih registracije samostojnih podjetnikov, ki veljajo tudi za vročanje dokumentov, izdanih v postopkih registracije samostojnih podjetnikov.

Spisek vseh pooblaščenih uslužbencev AJPES za odločanje v teh postopkih je objavljen tudi na spletnem portalu AJPES.

Vročanje na izpostavi AJPES pomeni, da podjetnik (ali njegov pooblaščenec za opravo vpisa) tak sklep prejme na izpostavi. Za dvig dokumenta ga pooblaščena uradna oseba identificira, nato mu preda dokument, prejemnik pa podpiše vročilnico.

Ta možnost je ugodna predvsem v primerih, ko stranka izbere izpostavo AJPES kot vstopno točko VEM, saj lahko odda prijavo, uslužbenec AJPES opravi vpis v PRS in stranki takoj vroči sklep o vpisu.

Podjetnik lahko v skladu z 71. in 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, v nadaljevanju: ZGD-1) kot zastopnika imenuje prokurista ali zastopnika za primer smrti. Glede na to, da so podjetniki do uveljavitve ZGD-1 registrirali tudi druge vrste zastopnikov, morajo podatke o vrsti zastopnika uskladiti z določbami novega ZGD. Če ima podjetnik registrirane nedovoljene vrste zastopnikov, mora referent VEM seznaniti podjetnika z določbami ZGD-1. Hkrati mora zahtevati, da podjetnik dopolni Prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije tako, da kot vrsto zastopnika navede eno izmed možnih vrst zastopnika oziroma zahteva izbris zastopnika iz Poslovnega registra Slovenije. Če podatki o vrsti zastopnika niso usklajeni, referent VEM ne more zaključiti z delom na prijavi in jo poslati v portal.

Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o samostojnih podjetnikih posameznikih v Poslovnem registru Slovenije določa, da samostojni podjetnik posameznik za vpis, spremembe podatkov in izbris iz Poslovnega registra Slovenije ne plačuje upravne takse.

Vstopna točka dobi obvestilo v elektronski obliki o statusu vloge (poslane Prijave za vpis v Poslovni register Slovenije; v nadaljevanju: prijava), v kateri se vloga trenutno nahaja. Na zahtevo predlagatelja prijave referent VEM lahko iz aplikacije natisne potrdilo o oddaji prijave.

Po posredovanju podpisane prijave v sistem VEM, vstopna točka VEM prejme elektronsko obvestilo o uspešno oddani prijavi. To obvestilo lahko tudi natisne in izda podjetniku kot potrdilo, da je prijava uspešno oddana. če je prijava popolna in pravilna, AJPES sklep izda praviloma isti dan, ki ga pošlje podjetniku na izbran naslov. Obvestilo o izdanem sklepu AJPES posreduje v sistem VEM isti dan, ko je izdan sklep.

Ne, v skladu z novelo Zakona o gospodarskih družbah to od 1.7.2005 dalje ni več potrebno.

Na podlagi izpolnjene naročilnice lahko naročite izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije za samostojne podjetnike posameznike. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete krajevno pristojni izpostavi AJPES po pošti ali po telefaksu.

AJPES vam bo za opravljeno storitev izstavila račun v skladu s Tarifo nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po javnem pooblastilu, razen storitev po 55. členu zakona o gospodarskih družbah, v znesku 4,17 EUR z vključenim DDV.

Zastopnika dela (podružnice) določi podjetnik, ki mu tudi dodeli obseg pooblastil za delo, vendar to ni zastopnik podjetnika v pravem pomenu.

Vročitev je zaenkrat možna zgolj na naslov sedeža podjetja.

Da, podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli vstopno točko VEM, kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem do pošiljanja v VEM sistem.

Če podjetnik ni državljan Republike Slovenije, poteka vpis v PRS na podlagi osnovnih identifikacijskih podatkov (EMŠO in davčna številka), ki jih mora pred tem pridobiti pri pristojnih organih.

Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek storitve iPRS. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti ali takšna firma že obstaja.

Ime firme mora biti določeno v skladu z Zakonom o rabi slovenskega jezika.

Da, davčna številka, ki jo uporablja samostojni podjetnik posameznik, je ista kot davčna številka, ki mu je bila dodeljena kot posamezniku.

Praviloma uro do dve, vsekakor v istem dnevu, če je prijava popolna in pravilna.

AJPES ne more popraviti nobenih podatkov, ki jih je podjetnik posredoval s prijavo in o tem izdati sklepa. Če ugotovi nepravilnost, ga v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku pozove k dopolnitvi vloge in k odpravi nepravilnosti. V zvezi s podatki, ki jih AJPES ob vpisu v Poslovni register Slovenije določi na podlagi posredovanih podatkov, ima možnost sprožiti upravni spor.

Sestavine firme določa prvi odstavek 73. člena Zakona o gospodarskih družba in vsebuje poleg označbe dejavnosti (12. člen ZGD) in morebitnih dodatnih sestavin (13. člen ZGD) tudi ime in priimek podjetnika ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.).

Ne, podjetnik mora predložiti le vlogo za izbris iz Poslovnega registra Slovenije (izbere opcijo na obrazcu Prijave za vpis v Poslovni register Slovenije ali zahtevo posreduje ustno na vstopni točki VEM).

Na istem naslovu ima lahko sedež več podjetnikov. Vsaka oseba pa se kot podjetnik lahko registrira le enkrat.

Za sam postopek registracije je obvezen osebni dokument in davčna številka. Bodoči podjetnik lahko predloži že izpolnjen obrazec "Prijava za vpis v PRS".

Zakon o gospodarskih družbah določa, da mora biti firma v slovenskem jeziku. Firma lahko vsebuje besede, ki niso besede slovenskega jezika, če gre za mrtvi jezik ali fantazijska poimenovanja. Pri določanju firme je treba upoštevati še Zakon o javni rabi slovenščine.

Po 122. členu ZDoh-2 (http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006117&dhid=85824) so stopnje dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo:

če znaša neto letna davčna osnova v evrih		znaša dohodnina v evrih
nad	do
	7.187,60		16%
7.187,60	14.375,20	1.150,02	+ 27% nad 7.187,60
14.375,20		3.090,67	+ 41% nad 14.375,20

Pri vnosu podatkov za izračun akontacije dohodnine se vnese zgolj predvidene prihodke, predvidene odhodke, vnese datum pričetka poslovanja in klikne gumb Izračunaj. Sistem samodejno izpolni ostala polja.

Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na točkah VEM oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so:

• Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register,
• Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti,
• Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig.

V sistemu e-VEM so ti trije obrazci združeni v en obrazec.

Postopek oddaje davčnih obrazcev na vstopni točki VEM:

Če se podjetnik odloči, da bo oddal davčne obrazce na vstopni točki VEM, mora obvezno oddati prijavo za vpis dejavnosti v davčni register in davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig pa le, če želi, ker ga mora v skladu s predpisi oddati v 8 dneh po pričetku opravljanja dejavnosti, na kar ga mora referent VEM opozoriti.

V primeru, da podjetnik oddaja davčne obrazce na vstopni točki, ki ni DURS, mora referent VEM podjetnika pred začetkom postopka seznaniti, da lahko obdeluje davčne podatke zaradi davčne tajnosti le, če ga podjetnik za to pooblasti.

Referent VEM mora ob predložitvi prijave za vpis v davčni register preveriti istovetnost osebe, ki prijavlja podatke za vpis v davčni register. Podjetnik mora na podlagi pravilnika predložiti na vpogled ali priložiti:

• osebno izkaznico ali potni list oziroma drugo listino, s katero lahko dokaže svojo istovetnost,
• listine, na katerih temeljijo ostali podatki, ki se vpisujejo v davčni register.

Roke za plačilo davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Po določbi 301. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.

Po določbah drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.

Predhodna akontacija se po določbi tretjega odstavka 298. člena ZDavP-2 plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dnevih po dospelosti.

ZDavP-2 v 299. členu določa dva načina spremembe višine predhodne akontacije med davčnim letom, in sicer:

- z odločbo davčnega organa na podlagi zahteve davčnega zavezanca;
Po določbi prvega in drugega odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. O zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.

- z odločbo davčnega organa na podlagi postopka nadzora;
Če davčni organ v postopku nadzora v skladu s tretjim odstavkom 299. člena ZDavP-2 ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.

Registrirani s.p. prejme s strani DURS-a potrjen davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Zavezanci so dolžni obroke predhodne akontacije nakazovati na ustrezni podračun pristojnega davčnega urada oziroma izpostave ter navesti ustrezni sklic na številko. Informacijo o ustreznem podračunu in ustreznem sklicu na številko lahko zavezanci pridobijo na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi.

Po izbrisu iz PRS mora podjetnik predložiti za potrebe DURS-a davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

V 285. členu ZDavP-1 je določen izračun akontacije dohodnine v primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Tako je v prvem odstavku določeno, da v primeru, ko se davčna osnova od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine do dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodka, doseženega s posameznim poslom, plačniki davka predložijo obrazec REK-2a, ki je priloga 7 Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu.

V drugem odstavku je določeno, da v primeru, ko dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotovi davčni organ, na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov), je objavljen v Pravilniku o obrazcih napovedi za odmero akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 130/04). V napoved se vpišejo prihodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti pri osebi, ki ni plačnik davka, doseženi v trimesečnem obdobju. Zneska odhodkov se v napoved ne vpisuje, odhodki se zavezancu priznajo v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.

Odvisno, uveljavljanje normiranih odhodkov se izplača tistim zavezancem, ki imajo manj stroškov, kot znašajo normirani odhodki.

Spremembo oz. napako na obrazcih lahko sporoči podjetnik eni izmed točk VEM.

Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 298. člena določa, da davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.

Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko izkaže davčno osnovo v višini 0 EUR.

V primeru negativnega sklepa AJPES bo ostal podjetnik zavarovan tako kot do tedaj, ali pa si bo uredil zavarovanje po kateri izmed podlag, za katero izpolnjuje pogoje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če dobi negativni sklep, pomeni, da njegovo zavarovanje iz naslova samostojnega podjetnika ni urejeno.

Po veljavni zakonodaji je podjetnik dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje, ko prične opravljati dejavnost kot edini ali glavni poklic, in sam poskrbeti, da v skladu s predpisi ugotovi, kdaj ta obveznost nastopi. Ni pravne podlage, po kateri bi ga moral katerikoli organ o tem obveščati. ZPIZ ali ZZZS pa lahko, če v naknadnih postopkih preverjanja ali kako drugače ugotovita, da podjetnik ni zavarovan, pa bi moral biti, tudi izdata odločbo o obveznosti zavarovanja (lastnosti zavarovanca) za vse obdobje, v katerem je ta obveznost obstajala.

Referent lahko podjetniku razloži:

• kdaj je zavarovanje obvezno (pokojninsko in druga socialna zavarovanja),
• da ni mogoče opravljati dejavnosti brez zavarovanja na tej podlagi, če glede na okoliščine pri podjetniku ta dejavnost predstavlja njegov edini ali glavni poklic po 15. in 17. členu ZPIZ-1,
• kako naj podjetnik ugotovi, kdaj dejavnost opravlja "kot edini poklic" oziroma "kot glavni poklic".

Podjetnika je treba tudi opozoriti na dolžnost rednega plačevanja prispevkov za socialno varnost in na posledice neplačevanja.

Osnovno pravilo:

Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec pokojnine (starostne, invalidske, družinske ali državne) in isti dan ni imel zaposlenega delavca za opravljanje te dejavnosti, se mora v skladu s 178. členom ZPIZ-1 obvezno zavarovati. Takrat pridobi lastnost zavarovanca in se mu za čas, ko je obvezno zavarovan, izplačevanje pokojnine ustavi. Po prenehanju opravljanja dejavnosti in odjavi iz zavarovanja se izplačevanje pokojnine nadaljuje, lahko pa se pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem novo dosežene zavarovalne dobe, če je to za zavarovanca ugodneje.

Pri tem ni pomembno, koliko ur tedensko ali dnevno bo podjetnik opravljal delo in koliko dohodka bo s tem dosegel.

Izjema:

Če je upokojenec, ki je izpolnil določeno starost, z istim dnem, kot je registriral opravljanje dejavnosti v PRS, tudi zaposlil delavca za opravljanje tiste dejavnosti, ki bi jo po registraciji opravljal sam, se šteje, da ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, če:

• je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
• je pogodba o zaposlitvi sklenjena za opravljanje tiste (osnovne) dejavnosti, za katero je podjetnik registriran in bi jo opravljal sam; z zaposlitvijo delavca za pomožna dela ali za drugo delo, kot bi ga opravljal sam, ta pogoj ni izpolnjen.

Pravna podlaga: po 1. alinei 2. odstavka 18. člena se šteje, da podjetnik ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti.

Upokojenemu podjetniku po tej določbi torej ni potrebno vložiti prijave v zavarovanje, če hkrati izpolni:

• pogoj starosti,
• istočasno z registracijo s.p. tudi zaposlitev delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo (šifro poklica in dejavnosti), ki bi ga opravljal sam.

Starost, ki je določena kot pogoj za takšno odjavo, se po prehodni določbi 396.a člena ZPIZ-1 postopno povečuje do tiste starosti, ki je v 2. odstavku 18. člena ZPIZ-1 predpisana. V letu 2005 znaša ta starost za moške 61 let in za ženske 55 let. V letu 2006 bo za ta namen predpisana starost za moške 61 let in 6 mesecev, za ženske pa 55 let in 4 mesece.

Pomembno:

• Če upokojenec, ki registrira s.p., še ni izpolnil določene starosti, se mora obvezno zavarovati in se mu izplačevanje pokojnine ustavi, čeprav je zaposlil delavca.
• Če upokojenec, ki postane s.p., ni zaposlil delavca z istim dnem, kot se je prijavil v PRS, temveč kasneje, se mora od dneva prijave v PRS (registracije) do dneva zaposlitve delavca sam obvezno zavarovati in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje.
• Če je delavcu, ki ga je upokojenec ? s.p. zaposlil, prenehalo delovno razmerje, upokojeni s.p. pa se ni z istim dnem izbrisal iz PRS in prenehal opravljati dejavnosti, se mora za čas, ko je po prenehanju zaposlitve delavca še registriran v PRS za opravljanje dejavnosti, sam obvezno zavarovati in se mu pokojnina ne izplačuje do izbrisa iz PRS.

Takšna kombinacija ni možna! če oseba, ki se registrira kot s.p., ni obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas ali za več kot polovico polnega delovnega časa, se mora obvezno zavarovati kot s.p. po 1. alinei 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 in sicer za polni delovni čas. Takšna obveznost obstaja od prijave v PRS dalje in sicer ne glede na to, koliko ur tedensko ali dnevno bo kot podjetnik opravljala delo in koliko dohodka bo s tem dosegla.

Prijava v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni delovni čas (npr. 4 ure) je možna samo, če je podjetnik za preostali delovni čas v delovnem razmerju.

Prijava v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 34. členu ZPIZ-1) je možna za manj kot polni delovni čas le, če je oseba v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas in se prostovoljno zavaruje do polnega delovnega časa. Kombinacija prostovoljnega zavarovanja z drugimi pravnimi razmerji (vrstami zavarovanj) ni dovoljena.

Podjetnik - državljan RS - lahko uredi prijavo v zavarovanje pri ZZZS in je ni dolžan urediti na vstopni točki hkrati z registracijo s.p.. Rok za vložitev prijave v zavarovanje je po 57. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00 ? ZMEPIZ) 8 dni od registracije v PRS.

Po poteku roka 8 dni je storjen prekršek, če podjetnik ni vložil prijave v zavarovanje niti na vstopni točki niti pri ZZZS. Zagrožena kazen po 4. odstavku 67. člena ZMEPIZ je najmanj 1667,19 EUR.

Po 1. in 2. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samostojni podjetnik, ki je na študiju, ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in se ni dolžan oz. se ne sme obvezno zavarovati. Delovna doba v tem času mu ne teče.

če se želi pokojninsko in invalidsko zavarovati, se lahko prijavi v prostovoljno zavarovanje po 3. alinei 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki določa, da se lahko državljani RS, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju.

Vsebina obrazca M-1 za prijavo samostojnega podjetnika je enaka, kot za prijavo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju: enak datum začetka zavarovanja, šifra podlage (05) in vsi ostali podatki. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja in prijavo vložiti, če je zavarovanje obvezno.

Z dnem izbrisa ali v roku 8 dni mora vložiti odjavo iz zavarovanja (M-2). Ko bo imel tudi plačane prispevke za socialno varnost za vse obdobje zavarovanja, pri DURS pridobi potrdilo o plačanih prispevkih in na pristojni upravni enoti uredi vpis v delovno knjižico.

Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo neodvisno od registracije dejavnosti. Od sklenitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi je odvisno, ali se bo podjetnik obvezno zavaroval na podlagi opravljanja dejavnosti. če se oseba med trajanjem delovnega razmerja registrira kot s.p., to ne vpliva na obstoj ali na prenehanje delovnega razmerja. če se oseba pred registracijo v PRS ali po njej odloči, da bo prekinila delovno razmerje, se datum prenehanja delovnega razmerja določa po predpisih o delovnih razmerjih: lahko so predpisani ali v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni odpovedni roki, ki niso bili skrajšani v sporazumu z delodajalcem.

V skladu z 2. odstavkom 24. člena še veljavnega Pravilnika o delovni knjižici (Ur. l. RS, št. 28/90, 32/91, 47/92 in14/95) v času opravljanja samostojne dejavnosti hrani delovno knjižico podjetnik sam.

Podatke o opravljanju samostojne dejavnosti vpisuje v delovno knjižico upravna enota v skladu s 17. členom Pravilnika o delovni knjižici. Za vpis podjetnik potrebuje potrdilo DURS o plačanih prispevkih, potrdilo o vloženi prijavi in odjavi zavarovanja (obrazec M-1/M-2) in dokazila o obdobju registrirane dejavnosti (o vpisu v PRS ali vpisnik DURS in o izbrisu iz PRS).

Podjetnik mora sporočiti vsako spremembo podatkov.

Za prijavo samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zavarovanje potrebuje podjetnik:

• sklep o vpisu v PRS,
• žig (ni pa nujno),
• obrazec M-1 oziroma podatke za izpolnjevanje le-tega.

Na vstopni točki VEM oziroma preko portala e-VEM se v obvezno zavarovanje lahko prijavijo samo s.p. in družinski člani, ki bodo zavarovani po njem. Če državljan oddaja vlogo M-1 ali M-DČ istočasno kot opravlja registracijo v Poslovni register Slovenije, sklep ni potreben, saj le-ta še ni izdan.

Pri izmenskem delu so možne šifre od 1 do 5 (delo v eni, dveh, treh ali več izmenah oz. delo v turnusu). Obrazložitve, kdaj gre za katero delo, so podane pri vsaki posamezni šifri v Navodilu za prijavo podatkov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja.
Pri s.p.-jih se v praksi največkrat uporabi šifra 1 (oseba, ki dela v eni izmeni), lahko pa tudi 2 (oseba, ki dela v dveh izmenah).

V primeru, da je s.p. v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavljen na podlagi tega statusa, potem mora pri ZZZS-ju opraviti odjavo iz zavarovanja. Odjavo iz zavarovanja poda v roku 8 dni po vpisu prenehanja opravljanja dejavnosti v PRS.

V zavarovanje preko sistema e-VEM se lahko prijavijo samo s.p-ji, ki imajo polni delovni čas. Vse ostale je potrebno napotiti na ZZZS.

Da. Preko sistema e-VEM se zaenkrat lahko prijavijo v zavarovanje samo osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Za ostale osebe se prijava v obvezno zavarovanje uredi na ZZZS.

Stranka na vstopni točki ne potrebuje digitalnega potrdila. Tega potrebuje samo referent. Stranka potrebuje identifikacijski dokument in davčno številko.

V primeru smrti podjetnika dedič predloži pravnomočen sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. Če dedič želi nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, predloži pravnomočen sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. Navedeno predloži izpostavi AJPES.