Obveznost uporabe veljavnih cen zdravil

Poslovni subjekti, ki kupujejo in prodajajo oziroma izdajajo zdravila, uporabljajo veljavno ceno zdravila.

Veljavna cena zdravila za uporabo v humani medicini je lahko:

  • izredna višja dovoljena cena zdravila,
  • najvišja dovoljena cena zdravila,
  • nižja cena zdravila od najvišje dovoljene na podlagi dogovora iz prvega odstavka 159. člena Zakona o zdravilih (ZZdr-2),
  • cena iz drugega odstavka 159. člena Zakona o zdravilih (ZZdr-2),
  • najvišja dovoljena cena z obveznim popustom iz 160. člena tega Zakona o zdravilih (ZZdr-2) ali
  • cena zdravila, ki je oblikovana prosto po pogojih trga za zdravila, ki niso financirana iz javnih sredstev oziroma niso namenjena za financiranje iz javnih sredstev.

Cene iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka so najvišje cene zdravil, pri čemer poslovni subjekti ne smejo prodajati zdravila nad to ceno, lahko pa pod njo.

Če poslovni subjekti cene iz prve do pete alineje drugega odstavka v času njihove veljavnosti znižajo, se te znižane cene štejejo kot veljavne cene zdravil, če je pristojni organ o tem prejel obvestilo in ceno evidentiral in objavil na svoji spletni strani.

Poslovni subjekti, ki oblikujejo veljavno znižano ceno zdravila v skladu z določbami prejšnjega odstavka, prodajajo zdravila, ki so financirana iz javnih sredstev oziroma so namenjena za financiranje iz javnih sredstev, v obdobju do njenega preklica s strani poslovnega subjekta, ki ga pristojni organ evidentira in objavi na svoji spletni strani v petih delovnih dneh po prejemu preklica.

Poslovni subjekt, ki prodaja oziroma izdaja zdravila, uporablja za zdravilo, ki se financira iz javnih sredstev, tisto veljavno ceno zdravila, ki je za zadevni poslovni subjekt iz druge do šeste alineje prvega odstavka 159. člena Zakona o zdravilih (ZZdr-2) stroškovno najugodnejša.

Datum zadnje spremembe strani: 08. 01. 2016