Zapiranje gospodarske družbe

Zapiranje gospodarske družbe

Zakon o gospodarskih družbah sicer za vsako pravnoorganizacijsko obliko posebej določa razloge za redno prenehanje, pri čemer imata delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo smiselno enake razloge za prenehanje.

Razlogi za prenehanje delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo so:

  • pretek časa, za katerega je družba ustanovljena;
  • če tako sklenejo družbeniki ali delničarji z zadostno večino;
  • če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev;
  • če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
  • stečaj;
  • na podlagi sodne odločbe;
  • če družba nima delničarjev oziroma družbenikov ali če ima samo lastne delnice oziroma deleže;
  • z združitvijo v kakšno drugo družbo in
  • če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek
  • s tožbo delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino kapitala.


Razlogi za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo:

  • s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
  • s sklepom družbenikov;
  • s stečajem;
  • s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače;
  • z odpovedjo;
  • na podlagi sodne odločbe;
  • če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen zakonsko določene izjeme;
  • v drugih primerih v skladu z zakonom.

Postopek prenehanja gospodarskih družb ureja Zakon o gospodarskih družbah, postopke zaradi insolventnosti ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Zakon o gospodarskih družbah določa dva načina prenehanja gospodarske družbe:

  • redno prenehanje in
  • prenehanje po skrajšanem postopku.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ureja postopek prisilnega prenehanja in stečaja. 

V vseh primerih, razen pri stečaju in prenehanju družbe po skrajšanem postopku, se opravi postopek likvidacije družbe.

Redno prenehanje gospodarske družbe

Primarni postopek za prenehanje gospodarske družbe je likvidacijski postopek, ki ga vodi družba sama. V nekaterih primerih pa postopek prenehanja lahko vodi tudi sodišče in se imenuje postopek prisilne likvidacije (npr. če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev; če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe itd). Likvidacija sledi prenehanju družbe in se posebej registrira v sodnem registru. Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb.

S sklepom o začetku likvidacijskega postopka je imenovan likvidacijski upravitelj, ki postane zakoniti zastopnik družbe. Njegove glavne naloge so, da: zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov, pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja ter predlaga izbris družbe iz registra. Če upravitelj ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.

Postopek:

  1. Sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije: Pristojni organ (družba oz. sodišče) sprejme sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije. Sklep o likvidaciji vsebuje:  firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep; razlog za prenehanje; rok za prijavo terjatev upnikov in delničarjev, ki imajo delnice na prinosnika; rok ne sme biti krajši od 30 dni od objave sklepa, in ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež likvidacijskega upravitelja.
  2. Vpis začetka likvidacije v register: Organ, ki sprejme sklep o likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. Po vpisu začetka likvidacijskega postopka v register mora družba v svoji firmi uporabljati pristavek »v likvidaciji«.
  3. Postopek likvidacije: Likvidacijo opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev. Likvidacijski upravitelji so člani poslovodstva, če statut, skupščina ali sklep o likvidaciji ne določajo drugače. Likvidacijski upravitelj je pooblaščen, da zastopa in predstavlja družbo, sestavi začetno likvidacijsko bilanco, konča začete posle, poplača terjatve upnikom, objavi poziv upnikom, naj mu prijavijo svoje terjatve (rok, dan na voljo tem, ne sme biti krajši od 30 dni od objave), izterja terjatve družbe, unovči likvidacijsko maso (če je to potrebno za poplačilo upnikov), pripravi predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja, predlaga izbris družbe iz registra in opravlja druge naloge v zvezi z likvidacijo.

Po plačilu dolgov družbe likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlog za razdelitev premoženja. O teh predlogih bo navadno sklepal organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji. Če je za sprejetje poročila in sklepa o razdelitvi pristojna skupščina, ki se kljub dvakratnemu sklicu ni sestala ali ni bila sklepčna, se šteje, da je predlog, ki ga pripravi likvidacijski upravitelj, sprejet s sklepom skupščine. Na podlagi sklepa nato likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 dneh (če je sklep sprejelo sodišče, začne rok teči z dnem pravnomočnosti le-tega).

Prenehanje poslovanja družbe po skrajšanem postopku

Pri manjših podjetjih z urejenimi obveznostmi se lastniki pogosto odločajo za prenehanje po skrajšanem postopku, ki ga sprožijo sami, s pomočjo notarja.

Prisilna poravnava

V postopku prisilne poravnave se želi ohraniti pravno osebo – dolžnika, zato gre med dolžnikom in upniki za dogovor o znižanju obveznosti do upnikov oziroma za podaljšanje časovnega obdobja za odplačilo obveznosti.

Stečaj

Če ni verjetno, da bo družba s finančnim prestrukturiranjem (postopek prisilne poravnave) odpravila vzroke svoje insolventnosti na način, da bi bili upniki bolje poplačani kot v primeru stečaja družbe, mora poslovodstvo družbe predlagati začetek stečajnega postopka. Predlagatelji stečaja so lahko tudi druge subjekti.